Moč potrošnika ali kako volimo vsak dan

»Delavca lahko odpustijo, potrošnika ne morejo.« Ulrich Beck

Verjamem, da imam danes večjo moč kot potrošnik, kakor volivec. 

Vsak tvoj nakup je politična odločitev, če ti je všeč ali ne, kjer s svojim denarjem podpiraš določen način delovanja podjetja, celo političnih strank, saj vemo da podjetja (koncerni) močno financirajo politične stranke. Sicer je to bolje napisal Ulrich Beck v sobotni prilogi Dela, 31.julija 2004

_______________________________________________________

Če se vprašamo ali ima potrošnik moč, bomo naprej zamahnili z roko: "Moj Bog, kaj lahko potrošnik sploh naredi?! Nemočen je, na milost in nemilost prepuščen koncernom."  Z vidika moči, pa je položaj tako rekoč popolnoma nasproten. Vsak nakup je hkrati tudi dejanje izbire. Priče smo zelo velike ponudbe izdelkov in naša odločitev je lahko tudi volilni listek, naš odnos do družbenega vedenja ali politike koncerna.

Pred nekaj leti je hotel Shell (naftna družba) svoj umetni otok za črpanje nafte preprosto potopiti v morje, podobno kot v parku odvržemo pločevinko, v kateri je bila pijača. Za to dejanje je imel dovoljenje vseh okoliških držav. Pojavil se je Greenpeace in v napeti akciji s pomočjo medijske kampanje, ter z bojkotom Shellovih izdelkov koncern  prisilil, da spremeni svojo odločitev.

Ljudem ni bilo treba storiti nič drugega, kot da so namesto pri Shellu gorivo kupovali pri konkurenci. Tako so neposredno in demokratsko izraža mnenje v političnem sporu. Vsak televizijski gledalec se lahko spremeni v neposrednega bojevnika, ki lahko z odločitvijo o nakupu zadene koncern v najobčutljivejšo točko.

V politizaciji potrošnikov se skriva velikanska moč. To je vzporednica z odnosom med kapitalom in delom. Delavca lahko odpustijo, potrošnika ne morejo. Nobenega smisla ne bi imelo podjetje preseliti v tujino, zato ker so v neki državi potrošniki »hudobni«. Potrošnik je usoda koncerna, potrošnikov ni mogoče izbirati. V nasprotju z delavci, ki stavkajo, s svojimi odločitvami ničesar ne tvega. Potrošnik lahko svobodno izrazi svojo odločitev, je svoboden.

To je nesporno. Tako kot koncern ima tudi potrošnik moč, da reče: "Ne!" Kapital torej lahko napade z njegovim lastnim orožjem. Tudi potrošniku se za svoj "Ne!" ni treba zagovarjati. 

Če se razširijo občutek ogroženosti ali se razširijo govorice, da koncern ne plačuje davkov ali da izkorišča delavce, zaposluje otroke in podobno, se potrošniki odzovejo in tako koncerne prisilijo v obrambo. Potek ko se je predsednik Bush odločil, da ne podpiše kjotskega sporazuma o škodljivih izpustih v zrak, je ravno Shell nasprotoval Bushu.

Koncerni so namreč doslej že doumeli, da morajo biti zaradi nenehnega nadzora nevladnih organizacij in morebitnega bojkota potrošnikov dolgoročno verodostojni, če hočejo obdržati trg, in da ni nujno da je njihova politika vedno oglašena s politiko vlad."

Vse o Ježu

Ker se je na našem vrtu naselila ježevka s tremi mladiči sem malo pobrskal o navadah in lastnostih ježa. Tukaj je na kratko o enem najbolj ljubkih prebivalcev vrta.

Kdo je jež?

Pravi ježi (znanstveno ime Erinaceinae) so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu. Pravih ježev je 16 vrst in živijo v Evropi, Afriki, Aziji in celo na Novi Zelandiji. V toku evolucije so se ježi v zadnjih 15 miljonih let bolj malo spremenili.

V Sloveniji je najbolj razširjen beloprsi jež, velik okoli 30 centimetrov. Spomladi, po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se pa jeseni pripravlja na zimo, pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Ko je ogrožen se ne umakne ampak samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi njihove počasnosti pa so ježi med najbolj pogosto povoženimi živalmi na cestah.

Njihov vid je bolj slab, vendar dobro voha in sliši.

Kje živi?

Živi predvsem v gozdnatih področjih z nizko vegetacijo. Najdemo pa ga tudi na travnikih, še posebno v bližini gozdov, živih mej in grmovja. Izogiba se obsežnih gozdov in močvirij. Razmeroma pogost je tudi v urbanem okolju.

S čim se prehranuje?

Njegova poglavitna hrana so žuželke, ogrci, deževniki, polži in mlade miške, ptičja jajca in negodni mladiči, gobe, koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem.

Je zelo koristen za vrtnarje, en sam jež lahko poje na noč do 200 gramov žuželk.

Jež lovi le v popolni temi, umetna svetloba ga bo seveda pregnala. Torej je odveč razlagati, da ga bomo na vrtovih, kjer lastniki razsipajo s svetlobo, zaman iskali.

Kako se obnaša?

Najbolj je aktiven ob mraku in ponoči. Vendar ga včasih lahko vidimo tudi podnevi, najpogosteje v jeseni. Na severni polobli zimsko obdobje preživi v stanju hibernacije (zimsko spanje). Med spanjem se mu telesna temperatura spusti na 4 °C (normalna temperatura je 34 °C), srce pa udari 20-krat na minuto (pri budni živali 190-krat), vdihne pa 10-krat v minuti.

Za rjavoprsega in beloprsega ježa je značilno, da se jež z razpenjeno slino popljuva po bodičastem kožuhu. Vzrok in pomen tega vedenjskega vzorca nista znana. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.

Kako se razmnožuje?

Parjenje se prične marca, traja pa do julija ali avgusta. Samica je breja 35 do 58 dni odvisno od vrste. Na leto skoti enkrat ali dvakrat. V leglu je od 1 do 10 mladičev (običajno 3-4). Mladiči spolno dozorijo v naslednjem koledarskem letu.

Ježkov organ je blizu popka in se zato pogosto zamenjuje za popek, samica lahko zavije svoj rep navzgor, tako da jež potem nima več problemov z bodicami, saj ne rabi v celoti zlesti na samico med parjenjem.

Kako dolgo živi?

Glede na svojo velikost pa ježi živijo kar precej časa. Večje vrste v divjini od 3 do 7 let, v ujetništvu pa so preživeli tudi do 16 let. Manjše vrste od 2 do 4 leta, v ujetništvu 4 do 7 let.

Kam gredo med zimskim spanjem (hibernacijo)?

Zimo preživi v gnezdu, vendar se lahko zbudi večkrat. Gnezdo ima v premeru približno 50 centimetrov in je narejeno v glavnem iz trave listja in drugih rastlin. Jež bo prezimil tudi v strukturah, ki jih je naredil človek, kot je kup drv, ali namerno narejena hišica za ježa, v obliki lesene škatle.

Med samo hibernacijo, se bo jež večkrat zbudil in menjal svoje bivališče, z drugim, ki ga je naredil sam ali drug jež. En jež tako pogosto naredi več bivališč, prav zaradi tega je več bivališč kot je ježev in ni nič čudno, da najdemo ježevo bivališče, v katerim ni ježa.

Zelo pomembno je, da ježa nikakor ne motimo, še posebej med zimskim spanje!!

Kaj jih ogroža?

• Najbolj jih ogrožajo avtomobil.
• Nevarnost strupenih vab za polže (Metaldehid). Resda jih v glavnem ne je, da jih bi moral pojesti precej, in da se strup v polžu hitro razgradi. Vendar je potrebno vzeti v obzir, da lahko majhne doze povzročijo okvare na plodu, da lahko jež resno zboli in s tem postane lahek plen.
• Žuželke, ki so polne insekticidov, ko jih poje več, se strupi v njem nevarno kopičijo.
• Ko kosite z nitko večjo travo, je zelo priporočljivo, da preverite pred košnjo ali je varno. In kosite malo više (okrog 10-15 cm na tlemi), ne čisto do tal. Tako, če boste slučajno naleteli na ježa, ga ne boste poškodovali.
• Kupi stare trave in listja, ki se pozneje zažgejo, v njih imajo ježi pogosto leglo z mladiči ali spijo zimsko spanje (hibernacija). Zato preden takšen kup zažgete, ga enostavno premaknite, če boste slučajno našli ježa, ga pustite, saj bo hitro sam odšel.
• Prav tako so kompostni kupi rado bivališče ježev, zato previdno.

Če vas zanima kako se oglaša tukaj podrobne razlage, zvoki si sledijo: živahen, kašelj (suh), v stiski (mladič), sanja, sikanje (pusti me na miru), opozorilo (pred napadom), razkazovanje, kričanje (strah ali bolečina) in smrčanje (preverite če spi, če ne, je morda bolan).

In še koristen nasvet, mleko, posebno s kruhom ni primerna hrana za ježa in je lahko tudi nevarna, če dobi drisko in umre zaradi dehidracije.

Dajte jim lahko mačje ali pasje konzerve in brikete z okusom piščanca, ne z okusom ribe, zraven briketov naj bo stalno posodica vode. S tem, ko ježke do hranite jim pomagate, saj v naravi zaradi vedno bolj izginjajočega naravnega okolja ne najdejo dovolj hrane (sploh ne jeseni, pred hibernacijo ko se morajo zrediti).

Če bi radi naredili največ za živali kliknite tukaj.

Hišica za Ježa

Če se jež včasih potika okrog vogalov tudi pri vas, kakor sem ga sam zadnjič srečal na vrtu, potem bi bilo fajn, da bi imel tudi kje prespati. Zato mu lahko naredimo hišico. 

Jež večkrat menja svoje bivališče, z drugim, ki ga je naredil sam ali drug jež. En jež tako pogosto naredi več bivališč, prav zaradi tega je več bivališč kot je ježev in ni nič čudno, da najdemo ježevo bivališče, v katerim ni ježa.

Jež lovi le v popolni temi, umetna svetloba ga bo seveda pregnala. Torej je odveč razlagati, da ga bomo na vrtovih, kjer lastniki razsipajo s svetlobo, zaman iskali.

Hišica 1

Britansko združenje za ohranitev ježa priporoča spodnji načrt hišice za ježa. Les je lahko star ali nov, bolje kot je narejeno dalj bo zdržalo. Strehe ne zabite ali privite, ker jo boste morali spomladi odstranit, da lahko očistite hišico, če bo kdo prezimil v njej. Vhod naj bo čist in dostopen ter se izognite skušnjavi, da bi zmotili ježa, še posebej med hibernacijo (zimskim spanjem)! Če ga boste zmotili bo jež zamenjal bivališče, saj jih ima več narejenih.

Takšno hišico je potrebno še pokrit z suhim listjem, senom, slamo… da izoliramo hiško v kateri po spal zimsko spanje, preko te izolacije še damo folijo, da zaščitimo pred dežjem. Na folijo nato še vejice, da izgleda vse skupaj lepše. V bližino pustite seno, suho listje, slamo, ki jo bo jež odnesel notri in uporabil za steljo.

Izolacija je pomembna, ker kljub temu, da ježu pade telesna temperatura na 4°C, ne sme pasti pod ničlo.

Hišica 2

Tukaj še druga bolj enostavne hišica, ki jo tudi priporoča britansko združenje za ohranitev ježa. Mogoče celo boljša, saj se ježi radi skrijejo tudi v naravi v visoko travo, kupi trave ipd.

Uporabite kakšno plastično škatlo, ki ne rabi imeti pokrova (kot na sliki). Če so kakšni robovi znotraj jih odrežite in obrusite. Naredite vhod z vbodno žago v obliki kvadrata velikosti 10-12 centimetrov, obrusite ostre robove.

Obrnite škatlo in jo položite na zemljo. Od zunaj jo dobro zakrite z kamenjem, lesom, travo… Notranjost lahko naredite bolj prijazno, tako da pokrijete tla z listjem, suho travo…

Kam postavit hišico?

Ko ste naredili hišico za ježa, jo postavite na miren del, po možnosti ob zid ali ograjo, ter upajte, da vas bo obiskal prijatelj, ki bo iskal dom. Da se izognete mrzlim zimskim vetrovom., se prepričajte se da vhod ne gleda na sever ali severovzhod. Saj lahko postane zimski dom za kakšnega srečnega ježa. Če je samica, ima lahko spomladi celo mlade.

Vodni napajalnik in kopališče za ptice

Vodni napajalnik je dobrodošla ponudba v poletni vročini. Poleg pitja vode, ptice uporabljajo napajalnike tudi za kopanje.

V poletni vročini na vrtu pticam ponudimo napajalnike s svežo vodo. Primerna globina napajalnika je 2 do 3 cm, več ne sme biti, ker poleg pitja vode, ptice napajalnik uporabljajo tudi za kopanje.

V pregloboki vodi se male vrste ptic lahko utopijo. Napajalnik vsak dan očistimo brez detergentov in natočimo svežo vodo. Pri čiščenju si pomagam z bakreno čistilno ščetko, ki jo dobite v tehničnih trgovinah.

Za napajalnik sem uporabil, kar malo večji podstavek za rože iz gline, ki ni premazan z ničemer, le dva krat žgan, da drži vodo. Ptice, ga očitno imajo rade, saj se hodijo odžejat in očedit vsak dan, včasih je gneča kot v toplicah.

Postavil sem ga na star štor, tako je napajalnik dvignjen nad tlemi in pticam omogoča dober pregled nad okolico. Ker je štor postavljen na odprtem delu vrta, se noben maček ne more skriti kje v bližini, ne da bi ga ptice opazile.

Več o pticah tukaj.

Lahko naredite še v 4 preprostih korakih: ptičjo gnezdilnico in lojno pogačo, ki jo ptice obožujejo.