KAKO UČINKOVITA JE KEMOTERAPIJA PRI RAKU DEBELEGA ČREVESA, PLJUČ, DOJKE IN PROSTATE?

 Napisal Michael Greger M.D. FACLM • 14. julij 2022

Zadnja posodobitev: 14. julij 2022 5:08 • 3 minute branja

»V zadnjih nekaj desetletjih ... je medicina vodila veliko vojno proti raku, pri čemer se je osredotočala na zgodnejšo diagnozo in izboljšano terapijo. Vojna se ne zmaguje. Kljub temu medicina kaže malo znakov, da bi priznala, da je njena strategija morda napačna. V tem spominja na generala iz prve svetovne vojne, ki je izjavil: »Žrtve: ogromne. Pridobljeno: zanemarljivo. Zaključek: pritisnite naprej.«

Če pogledate prispevek kemoterapije, ki uničuje raka, k petletnemu preživetju bolnikov z rakom, je ta le okoli 2 odstotka. Kot lahko vidite spodaj in ob 0:50 v mojem videu Kako zmagati v vojni proti raku, smo postali precej dobri pri zdravljenju nekaterih pediatričnih rakov, raka na modih in Hodgkinove bolezni.

Toda če pogledate naše najpogostejše vrste raka – to je debelega črevesa, pljuč, dojk in prostate – je stopnja uspešnosti le približno 1 odstotek. To pomeni, da jih je na primer od skoraj 14.000 bolnikov z rakom debelega črevesa le 146 zaradi kemoterapije preživelo pet let. Možnost kemoterapije za preživetje je približno ena proti sto, vendar zdravniki tega bolnikom ne povedo. "Vsako novo kemoterapevtsko zdravilo se še vedno promovira kot velik preboj v boju proti raku, le da se tiho zavrne brez pompa, ki je spremljal njegov prihod."

Dejansko je »minimalni vpliv na preživetje pri pogostejših oblikah raka v nasprotju z dojemanjem mnogih bolnikov, ki menijo, da prejemajo zdravljenje, ki bo znatno povečalo njihove možnosti za ozdravitev ... Glede na minimalen vpliv citotoksične kemoterapije na 5-letno preživetje in pomanjkanja večjega napredka v zadnjih 20 letih sledi, da je glavna vloga citotoksične kemoterapije paliacija« (op.p. paliacija ali paliativna oskrba pomeni lajšanje simptomov bolezni brez zdravilnega učinka).  

Lahko zmanjša tumorje, lajša bolečino in pritisk, vendar to ne vodi do živeti dalj. "Neuspeh terapije, skupaj s spoznanjem, da je velika večina raka povezanih z okoljem, zlasti dejavniki življenjskega sloga, narekuje, da mora biti preventiva naš najpomembnejši cilj."

Rak je v veliki meri bolezen, ki jo je mogoče preprečiti, vendar zahteva korenite spremembe življenjskega sloga. Od milijonov diagnoz raka vsako leto je kar 90 do 95 odstotkov rakov posledica dejavnikov življenjskega sloga, le 5 do 10 odstotkov pa slabih genov.

To vemo zaradi "ogromnih razlik v pojavnosti določenih oblik raka v različnih geografskih in socialno-ekonomskih razmerah" po vsem svetu, ki se nato spremenijo, ko se ljudje selijo iz enega kraja v drugega. Na primer, kot lahko vidite spodaj in ob 2:40 v mojem videu, se stopnje raka dojke razlikujejo za red velikosti, z najnižjimi stopnjami v delih Afrike in Azije, dokler se ti Afričani in Azijci ne preselijo in začnejo jesti in živeti kot Američani, Argentinci, Evropejci ali Avstralci.

Torej, "potrebna je temeljita ponovna ocena tega, kako se pristopa k problemu raka." Ključ do zmage v vojni proti raku je preventiva, ki ne le deluje bolje, ampak ima »veliko prednost, da ne povzroča nič hujšega kot odtegnitveni simptomi nikotina [ali žele bonbonov]. Po drugi strani pa zdravljenje raka, tudi če je uspešno, bolnika pogosto izpostavi velikemu fizičnemu in psihičnemu trpljenju. Nekatera zdravljenja raka dejansko veljajo za hujša od bolezni.«

Najpomembneje je, da lahko zdrav življenjski slog zatre raka v kali, medtem ko zgodnja diagnoza in zdravljenje po definiciji ne spremenita stopnje raka ali števila ljudi, ki zbolijo za rakom. Kar zadeva preprečevanje raka in zdravljenje s prehrano, je bilo "uživanje hranilnih snovi živalskega izvora povezano s povečanim tveganjem za nastanek raka, medtem ko so bila hranila rastlinskega izvora povezana z zmanjšanjem tveganja."

Vendar ni dovolj, da se izognete slabim stvarem. Prehranjevanje je v veliki meri »igra z ničelno vsoto«. Vse, kar damo v usta, je izgubljena priložnost, da bi v usta dali nekaj še bolj zdravega. Ne gre samo za izogibanje živilom, ki spodbujajo raka. Uživati ​​moramo živila z aktivnimi mehanizmi za zatiranje raka. S "celovito prehrano" govorimo o polnovrednih živilih, katerih hranila pa ne bi smeli pridobivati ​​iz izvlečkov ali tablet, temveč iz samih polnovrednih živil.

Navsezadnje je »razvoj raka predvsem bolezen, ki se odziva na prehrano, ne pa genetska bolezen«, vendar spet ne govorimo o prehranskih dopolnilih; govorimo o "celi, polnovredni hrani".

Zelo sem navdušen, da lahko delim nekaj od šestih novih člankov zaslužnega profesorja Colina Cambella o ponovni opredelitvi vloge prehrane v medicini.

Za pregled moči diete si oglejte videoposnetka Kako ne umreti od raka in Najboljši nasveti o prehrani in raku. Posnel sem na stotine videoposnetkov o vlogi različnih živil in vzorcev uživanja hrane pri različnih vrstah raka. Prebrskajte vse naslove v iskalni vrstici na mojem spletnem mestu NutritionFacts.org.

KLJUČNI ZAKLJUČKI

ü  Kljub »veliki vojni proti raku« kemoterapija prispeva le približno 2 odstotka k petletnemu preživetju bolnikov z rakom. 

ü  Čeprav je zdravljenje s kemoterapijo dokaj učinkovito pri nekaterih oblikah raka pri otrocih, raku na modih in Hodgkinovi bolezni, imajo naši najpogostejši raki (debelega črevesa, pljuč, dojk in prostate) le približno 1-odstotno stopnjo uspešnosti, kar pomeni, da npr. od približno 14.000 bolnikov z rakom debelega črevesa jih le 146 po zaslugi kemoterapije živi pet let. 

ü  Kemoterapija lahko zmanjša tumorje in ublaži bolečino in pritisk, vendar ne povzroči daljšega življenja. 

ü  Do 90 do 95 odstotkov raka je posledica dejavnikov življenjskega sloga, slabi geni pa so odgovorni le za 5 do 10 odstotkov. 

ü  Ključ do dejanske zmage v vojni proti raku je preprečevanje in ne zdravljenje. 

ü  Zdrav življenjski slog lahko prepreči raka, medtem ko zgodnja diagnoza in zdravljenje – po definiciji – ne spremenita stopnje raka ali števila ljudi, ki zbolijo za rakom. 

ü  Živila živalskega izvora so povezana s povečanim tveganjem za raka, medtem ko so živila rastlinskega izvora povezana z zmanjšanim tveganjem. Hranila bi morali dobiti iz polnovredne, nedotaknjene rastlinske hrane, ne pa iz izvlečkov, tablet ali dodatkov.

Vir: nutritionfacts.org/2022/07/14/how-effective-is-chemotherapy-for-colon-lung-breast-and-prostate-cancers/

POVEZAVA MED SMRTONOSNIMI PANDEMIJAMI IN NAŠO PREHRANO

Industrijska proizvodnja hrane za živali, zlasti piščanca, postavlja človeštvo v resno nevarnost smrtonosne pandemije. Gripa H5N1, na primer, se je skoraj zagotovo razvila v industrijskem perutninarstvu na Kitajskem v devetdesetih letih, zdaj pa kroži v populacijah divjih ptic po vsem svetu. 

H5N1 je 60 odstotkov smrtonosen za ljudi. Je več kot desetkrat bolj smrtonosna kot pandemija gripe leta 1918, ki je ubila 700.000 ljudi v ZDA in 50 milijonov po vsem svetu. Stopnja umrljivosti zaradi COVID-19 je za primerjavo približno en odstotek.

Številni strokovnjaki opozarjajo, da je H5N1 le nekaj mutacij oddaljen od pandemične oblike (tj. zlahka prenosljiv med ljudmi). Če se to zgodi, bi lahko umrlo več kot milijarda ljudi. To bi zaprlo družbo za leta, če ne še dlje, in bi bila najhujša katastrofa, ki je kdaj prizadela človeštvo.

Dobra novica je, da H5N1 ni treba mutirati v pandemično obliko. Preprečevanje te katastrofe je pod našim nadzorom, če odpravimo tveganja. To pomeni odpravo ali bistveno spremembo dejavnosti industrijske živinoreje. Ker je v tistih ustanovah, kjer je najverjetneje, da se H5N1 razvije v pandemično obliko.

To stanje odlično ponazarja škodljivost sedanjih gospodarskih in političnih sistemov. Ti sistemi nenamerno silijo podjetja v degradacijo okolja in družbe. Od podjetij zahtevajo, da dajejo prednost donosom delničarjev pred blaginjo in preživetjem človeštva. V knjigah Global System Change ponujam celovit sistemski pristop za razvoj človeških sistemov in družbe v trajnostne oblike, z močnim poudarkom na podjetniškem in finančnem sektorju.

Četrti zvezek serije, »Trajnostna proizvodnja hrane in prehrana«, obširno razpravlja o številnih težavah, ki jih povzroča industrijska pridelava živali in rastlin. Knjiga opisuje, kako je prehod na polnovredno rastlinsko prehrano običajno najmočnejši ukrep, ki ga posamezniki lahko sprejmejo, da izboljšajo svoje zdravje, podaljšajo življenje, izgubijo težo, zaščitijo okolje, olajšajo svetovno lakoto, zmanjšajo mučenje živali in prepreči hude pandemije.

Ta članek razpravlja o povezavah med gojenjem industrijskih živali in hudimi pandemijami, o tem, kako pomanjkljivi sistemi prisilijo podjetja, da zavajajo javnost glede tveganj pandemije, ter o sistemskih in prehranskih spremembah, potrebnih za zaščito človeštva.

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA PIŠČANCEV

Gripa na Kitajskem že tisočletja okužuje perutnino in ljudi. Toda kot vsi virusi se tudi virusi gripe razvijajo, da se zaščitijo. H5N1 in druge oblike visoko patogene aviarne influence (HPAI) se redko razvijejo v jatah na prostem, ker bi bilo to za virus neoptimalno:  če virusi prehitro ubijejo ptice, se ne morejo razširiti na druge ptice.

Po drugi strani pa industrijska reja perutnine v zaprtih prostorih zagotavlja skoraj popolno okolje za razvoj HPAI. Razvoj HPAI sovpada s širitvijo industrijske proizvodnje perutnine.

Industrijska proizvodnja brojlerjev (mesnih) piščancev pogosto vključuje koncentracijo 20.000–30.000 genetsko podobnih, imunsko oslabljenih ptic v hlevu. Pri nesnicah je pogosto zaprtih več kot 100.000 kokoši na hlev, pogosto v baterijskih kletkah, ki omogočajo malo prostora za gibanje. Piščanci so pakirani skupaj z malo sončne svetlobe in svežega zraka.

Kljune in prste na nogah pogosto odstranimo, da preprečimo poškodbe med bojem. Ptice živijo med vedno večjo količino lastnih odpadkov. Amoniak in druge škodljive kemikalije iz iztrebkov opečejo piščančja telesa in pljuča ter oslabijo njihov imunski sistem, zaradi česar so še posebej dovzetni za viruse.

V teh okoljih H5N1 in drugi virusi HPAI pogosto izboljšajo svoje dobro počutje tako, da se razvijejo v smrtonosne oblike. H5N1 se je prvič pojavil na Kitajskem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Številni strokovnjaki pravijo, da se je razvil v obliko HPAI v industrijski perutninski dejavnosti. Nato je zapustil objekte in okužil prostoživeče ptice. Od oktobra 2021 je bilo v desetinah držav skoraj 3000 izbruhov H5N1 pri perutnini. Da bi preprečili širjenje virusa, so izločili (op.p. pobitih) več kot 77 milijonov ptic.[1]

Piščančja podjetja premikajo ptice v zaprte prostore, da se izognejo okužbi zaradi divjih ptic. To zmanjša okužbe piščancev in poveča dobiček, vendar močno poveča tveganje pandemije. To je zato, ker lahko H5N1 tudi potem, ko so bili piščanci zaprti v zaprtih prostorih, še vedno vstopi in izstopi iz domnevno biološko varnih notranjih perutninskih obratov prek vektorjev, vključno s pticami, glodalci, žuželkami, malimi sesalci, zrakom, vodo, krmo, ljudmi, opremo, razpokami v temeljih in puščanjem stavb.

Ljudje so v rednem stiku s temi obrati. Intenzivno zapiranje ptic v njihove lastne odpadke ustvarja veliko priložnosti za viruse H5N1 in podobne, da se razvijejo v pandemično obliko in nato preskočijo na ljudi ali pa preskočijo na ljudi in nato dosežejo pandemično obliko.

H5N1 se ne prenese zlahka z divjih ptic na ljudi. Toda ljudje in kokoši imajo podobne virusne receptorje. Posledično je perutnina primarni most H5N1 do ljudi. Skoraj vse smrti ljudi zaradi H5N1 so bile posledica ravnanja z okuženo perutnino.

Trajnostna proizvodnja hrane in prehrana se močno sklicuje na odlično knjigo dr. Michaela Gregerja z naslovom »Ptičja gripa: Virus našega lastnega valjenja«. Knjiga vsebuje več kot 3000 referenc in citira številne strokovnjake, ki razpravljajo o resni nevarnosti pandemije H5N1.[2] Na primer, Ian Barr, namestnik direktorja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je dejal: "Ti virusi so kot tiktakajoče tempirane bombe.[1]"

JAVNA ZAVAJANJA

Perutninska podjetja, njihovi menedžerji in politiki, ki od njih sprejemajo denar, očitno nimajo namena škoditi družbi. Iščejo koristi, deloma z zagotavljanjem poceni piščanca. Toda pomanjkljivi sistemi jih pogosto prisilijo, da zavajajo javnost glede tveganj pandemije.

Na primer, za H5N1 pogosto krivijo divje ptice. Toda virus ne bi obstajal v sedanji obliki, če se ne bi razvil v industrijskem perutninarstvu. Poleg tega so ti objekti, kot smo že omenili, najverjetnejša mesta za nadaljnji razvoj H5N1 in podobnih virusov v pandemično obliko.

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo je dejala: "Izgubljamo dragoceni čas s kazanjem s prstom na divje ptice, medtem ko bi se morali osredotočiti na temeljne vzroke za širjenje epidemije, ki ... [vključujejo] metode kmetovanja, ki množijo ogromno živali na majhne prostore."

WHO za pojav H5N1 krivi »intenzivno perutninsko proizvodnjo«. Direktor Consortiuma of Conservation Medicine je dejal: »Globalna perutninarska industrija je jasno povezana s ptičjo influenco [H5N1]. Brez tega se ne bi zgodilo.[2]«

Tudi piščančja podjetja pogosto pravijo, da H5N1 ni dosegel pandemične oblike in da zato njihovega poslovanja ne bi smeli omejevati. To je smrtonosna prevara. Ko H5N1 enkrat doseže pandemično obliko, bo skoraj zagotovo prepozno, da bi zaustavili njegovo hitro širjenje po svetu. Sedanja cepiva in protivirusna zdravila morda ne bodo delovala proti pandemičnemu H5N1. Tudi če jih imajo, številni državljani med pandemijo ne bodo imeli dostopa do teh zdravil, niti v razvitih državah. Posledično moramo imeti ničelno toleranco do pandemije tipa H5N1.

Najpomembnejši ukrep, ki je potreben za zaščito človeštva, je odpraviti ali bistveno spremeniti industrijsko proizvodnjo perutnine (in v manjši meri prašičev). V državah, kjer podjetja bistveno vplivajo na vlado, kot so ZDA, je malo verjetno, da bodo politiki z omejevanjem industrijske živinoreje ugriznili roko, ki jih hrani. Toda ljudje lahko zmanjšajo tveganje za pandemijo z ozaveščanjem javnosti in OPUSTITVIJO uživanja piščančjega mesa in jajc.

Napačni sistemi omogočajo piščančjim podjetjem, da velik del stroškov in tveganj industrijske proizvodnje piščancev prenesejo na državljane, ki plačujejo davke. Če bi bila podjetja v celoti odgovorna za tveganja in stroške, ki jih nalagajo družbi, bi bil piščanec veliko dražji izdelek.

Ustanovitelji ZDA so tvegali svoja življenja, da bi zaščitili prihodnje generacije. Morali bi se biti vsaj pripravljeni odreči določeni hrani, da bi zaščitili sedanje in prihodnje generacije pred potencialno največjo grožnjo, s katero se sooča človeštvo. Obstaja veliko okusnih rastlinskih alternativ za piščanca, ki lahko zmanjšajo resna tveganja pandemije – še ena prednost sprejetja diete Polnovredne Rastlinske Prehrane.

Posledice pandemije H5N1 bi bile uničujoče. Človeštva ne smemo izpostavljati resnemu tveganju z nadaljnjimi industrijskimi postopki proizvodnje piščancev, ki intenzivno zapirajo ptice v njihove lastne odpadke.

Reference:

1. Brittney J. Miller, Why Unprecedented Bird Flu Outbreaks Are Concerning Scientists, Nature Magazine, May 31, 2022.

2. Michael Greger, M.D., Bird Flu: A Virus of Our Own Hatching, Lantern Books, 2006.

Vir: https://nutritionstudies.org/the-connection-between-deadly-pandemics-and-our-diets/

By Frank Dixon July 8, 2022

https://nutritionstudies.org/author/fdixon/