nedelja, 21. november 2010

Odpad ali Surovina

Razvite države niso samo bogate v proizvodnji in potrošnji, ampak so bogate tudi z odpadki. Človek v razvitem svetu tako proizvede dnevno od enega do treh kilogramov komunalnih odpadkov. 


Npr. v Sloveniji proizvedemo 900 000 ton ali 450 kg odpadkov na prebivalca in 74% se še jih vedno kar odloži na deponije in le okrog 11% se jih zbere ločeno (vir.SURS za leto 2008).
Biološko razgradljivi odpadki zajemajo več kot 30 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. Sortirne analize izvajalcev javnih služb pa kažejo, da je med mešanimi komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, tudi do 60 odstotkov biološko razgradljivih odpadkov.

Ti odpadki so na odlagališčih največji problem, gre za odpadke, ki so nestabilni, saj pod vplivom mikroorganizmov iz okolja razpadajo in povzročajo nastanek škodljivih plinov in izcednih voda.Vendar pa je prav ta isti organski materiali dragocen v kmetijstvu, zelo dobro poznani med ekološkimi vrtnarji in kmeti.

Nikoli ne recikliramo odpada

Primer naravnega, koristnega, organskega materiala je blato in urin, ki so ga izločile živali, ko so končale svoj prebavni proces. "Odpad" je le takrat, ko ga odvržemo v okolje. Ko ga recikliramo, je surovina, in se mu pogosto reče gnojilo, toda nikoli odpad.

Nikoli ne recikliramo odpada. To je običajna pomenoslovna napaka, da se govori, odpad je, se lahko, ali se mora reciklirati. Surovina se reciklira, toda odpad se nikoli ne reciklira. Zato se mu reče "odpad". Odpad je vsak material, ki se odvrže in nima več nobene uporabne vrednosti. Mi ljudje smo bili razsipni tako dolgo časa, da nam je predstava izkoriščanja odpadkov tako tuja. Vendar, je to pomemben miselni preskok.

Ko je krompir olupljen, olupki niso kuhinjski odpadki – še vedno so krompirjevi olupki. Ko se zberejo za kompostiranje, se reciklirajo, in nič odpada ni proizvedeno.

Poklicni komposterji včasih imenujejo recikliran material kot "odpad". Dosti ljudi, ki upravljajo takšne kompostne programe so prišli iz področja upravljanja z odpadki, področje, kjer se je odvrženemu materialu vedno reklo "odpad". Danes uporaba besede "odpad", da opišemo recikliran material zbuja neugodno pomenoslovno navado, ki se mora opustiti.


Drugače, bo lahko nekdo govoril o jesenskemu listju kot o "drevesnem odpadu", ker ga drevo več ne rabi in ga je odvrglo. Vendarle, ko se vstopimo v gozd, vidimo kje odpad? Odgovor je nikjer, zato ker se gozdni organski material reciklira naravno, in se ne ustvari nič odpada. Ironija je, da nekateri poklicni komposterji pravijo listju in pokošeni travi "dvoriščni odpad", še en primer vztrajne miselnosti o odpadkih, ki je zasidrana v naši kulturi.

Vse se reciklira v naravnem sistemu

Iztrebki enega organizma so hrana drugega. Vse se reciklira v naravnem sistemu, s tem se odpravi odpad. Ljudje ustvarjamo odpad, ker se vztrajno ne menimo za naravni sistem, od katerega smo odvisni. Tako spretni smo pri tem, da jemljemo odpad kot samoumeven in smo dali besedi pomembno mesto v našem besednem zakladu.

Imamo kuhinjske "odpadke", vrtne "odpadke", kmetijske "odpadke", človeške "odpadke", občinske "odpadke", biološke "odpadke", in tako naprej in tako naprej. Vendar, če želimo dolgoročno preživeti, se moramo naučiti živeti v sožitju z našim planetom. Kar zahteva, da razumemo naravni krogotok in ga vključimo v svoje vsakodnevno življenje.

V bistvu to pomeni, da si moramo mi ljudje prizadevati, da odpravimo odpadke skupaj. Ko bomo postopoma napredovali v odpravljanju odpadkov iz naših vsakodnevnih navad, lahko postopoma tudi odpravimo besedo "odpad" iz našega besednega zaklada.

Več o kako uspešno vroče kompostirati vse organske odpadke na domačem dvorišču, tukaj.

Vir:
Kako uspešno vroče kompostirat na domačem dvorišču.

sobota, 9. oktober 2010

Kako narediti svoj toplotni kuhalnik

Izoliran kuhalnik, senena škatla ( haybox ),  vroča škatla, toplotni kuhalnik, kuhanje brez ognja, – kakorkoli že imenujte, je odlično!

Zelo preprosto, vzameš veliko kartonasto škatlo, glede na izbrano posodo v kateri največ kuhate, in v katero bo šel 10 centimetrski stiropor. Vzemite meter in izmerite preden poiščete škatlo.

Prvo v stiroporu odrežeš z dolgim nožem dno, nato postaviš posodo na sredino. Sledile so stranice ob posodi in vrhnja izolacija, s katero bom pokril toplotni kuhalnik. Nato sem še čim bolj zapolnil okrog posode z dodatnim stiroporjem. In to je v bistvo to. Kot sem rekel, zelo preprosto.



Včasih se stiropor malo drobi ko se posoda vzame ven, zato se lahko notranjost obloži z aluminijasto folijo in pokrov obleče v blago jersey, s prišitim majhnim trakom ob strani, za lažje jemanje pokrova iz škatle.


Velika prednost je tudi ta, da jed ostane vroča še ure potem, ko smo jo dali v toplotni kuhalnik.  
Pa dober tek!


Soroden članek:
· Prihranite 75% energije in časa pri kuhanju

nedelja, 3. oktober 2010

Prihranite 75% energije in časa pri kuhanju

Izoliran kuhalnik, senena škatla ( haybox ), vroča škatla, toplotni kuhalnik, kuhanje brez ognja, – kakorkoli že imenujte, je odlično!

Ideja je preprosta in genialna hkrati, uporabljali so jo naši predniki po vsem svetu, in v uporabi je še danes. Gre pa tako, ko hrana zavre v loncu jo pustite kratek čas da vre, par minut, nato vroč lonec postavite v dobro izolirano škatlo, kjer se kuhanje dokonča.

Na takšen način prihranite ogromno energije in tudi časa za kuhanje, nič nadziranja ali še vre, ali bo šlo prek… raje ta čas počnite kaj drugega.

V škatli naj bo čim več izolacije, predvsem pod in nad loncem, pokrov na loncu naj se čim bolj prilega. Za izolacijo lahko uporabite različen material, vse kar ima ujet zrak. Za škatlo lahko uporabite karkoli, od kartonaste škatle, do lesenega zaboja.

Kuhanje v toplotnem kuhalniku običajno traja od 1 in 1,5 do 3 krat dalj, kot če bi kuhali na štedilniku, vendar ne rabite biti zraven  ko se kuha, od tukaj torej prihranek časa. Potrebnega je le malo načrtovanja. Večja masa hrane deluje bolje kot manjša in tesen pokrov na loncu tudi pomaga.

 Zaradi varnosti pri mesu, naj na začetku vre 5 minut in na koncu ponovno segrejte do vrelišča pred jedjo. Priporočam veganstvo, zakaj tukaj več.

Sicer malo poizkušajte, in hitro boste ugotovili koliko časa mora vreti, splošno pravilo je, da vre četrtino potrebnega časa od časa potrebnega da se skuha na štedilniku. In vse to le za par evrov, zelo preprosto.

Pripraviš zjutraj, ješ pozneje, še vedno vroče. 

Nekaj časov za lažji začetek:

Hrana:
Čas vretja:
Čas v toplotnem kuhalniku:
Riž
5 min
1-1.5 h
Krompir
5 min
1-2 h
Kvinoja
5 min
1.5 h
Polenta
1 min
1 h
Perutnina
6 min
2-3 h
Govedina
13 min
3-4 h

Soroden članek:
· Kako narediti svoj toplotni kuhalnik


petek, 13. avgust 2010

Ježevka s tremi mladiči

Na parceli imam nepokošeno par kvadratnih metrov (okrog 15m2), ki jih ne kosim, pokosim le dva krat na leto. Na tem zaraščenem območju sem imel pred dvema letoma ose, ki so imele gnezdo v zemlji. Kljub temu, da sem takrat še kosil ta del, tudi preko gnezda, nobena ni nikogar pičila. Sreča, ali so čutile da jim nihče nič noče, sam raje verjamem, da so čutile.

Vendar se je v septembru, ko so si nabrale med za zimo, zgodila katastrofa, nekdo je ponoči razdejal gnezdo in pobral med. Gnezdo sem popravil kolikor se je dalo, vhod bolj zavaroval, vendar škoda je bila narejena in ose niso preživele.

Letos, mesec dni nazaj, vzamem ročno koso in se odpravim pokosit ta zaraščen košček trave, po par zamahih odkrijem del, kjer je bilo nekoč gnezdo os in presenečeno vidim ježe. Ker so bili na srečo v zemlji, nisem nikogar poškodoval. Na hitro vzamem kos deske in privijem štiri noge višine štirinajst centimetrov, položim desko preko ježev in vse skupaj pokrijem s travo.

  
Ker je bila ježevka odkrita, sem pričakoval da se bo preselila, saj se tudi drugače ježi radi selijo. In to se je zgodilo, saj sem jo čez par dni našel v slami, ki jo hranim za pokrivanje komposta. Slamo imam za celo leto, saj kompostiram praktično vse, ko prekriješ kompost s slamo (lahko je tudi seno, trava, ipd), ni nobenega vonja in s tem tudi ne mrčesa in muh.

Bale so zložene tako, da je na dnu okrog petnajst centimetrov razmika med dvema balama in v ta prostor se je ježevka preselila s tremi mladiči, ki so že kar veliki. S telefonom mi je uspelo slikat majhno družino, ko so vsi trdno in zadovoljno spali. Če pogledate bliže boste videli, da mali jež sesa mleko.


Tukaj so vsi trije mladiči le dan pozneje so se znova odselili, saj so prenehali že par dni prej sesati in tudi mama jih že puščala same.


V redu je če okrog hiše ni vse popolnoma urejeno, tako se ima jež kam skriti ali če se preseli, kje prespati. Saj poznate to misel »Kjer je ljubezen, je nered. Popoln red bi spremenil svet v pokopališče« Anthony de Mello

Sorodni zapisi:

petek, 6. avgust 2010

Zakaj je ločevanje urina in blata neproduktivno v kompostnem stranišču

Ideja, da izločiš blato v eno posodo in v drugo uriniraš, se že sliši dovolj nenavadna. Če mislite da vedro fekalij smrdi, potem povohajte vedro urina.

Uspešno kompostiranje zahteva uravnoteženo razmerje med ogljikom in dušikom v organskem materialu, ki se kompostira, to je 30 delov ogljika na 1 del dušika. Človeški iztrebki niso primerno uravnoteženi, saj vsebujejo preveč dušika, in zato je potrebno dodati material bogat z ogljikom, ter tako omogočimo hiter razvoj mikroorganizmov in uspešno kompostiranje.


Ločevanje urina izvira iz sredine 19 stoletja, ko so poskušali narediti stranišče, ki ne zahteva vode. Takrat za razmerje med ogljikom in dušikom še niso vedeli, in visok delež dušika v človeškem gnoju v suhih straniščih je preprečeval, da bi se organski material uspešno razkrajal. Rezultat je bil umazan, smrdljiv vonj, ki je privlačil muhe. Mislili so da lahko ta problem rešijo, če ločijo urin  od blata (s tem se zmanjša količina dušika v fekalijah) in suha stranišča so bila narejena, da delajo prav to.

Ta tehnika se danes še vedno zelo uporablja, kljub temu, da že preprost dodatek delno suhega materiala bogatega z ogljikom, kot je žagovina, v stranišču uravnoteži dušik v materialu, vpije odvečno tekočino, prepreči vonjave, odstrani muhe in naredi da je ločevanje urina nepotrebno.


Ko se človeški gnoj vroče kompostira in pusti da zori en čas, se uničijo vsi patogeni organizmi v njem, nastane odličen in varen kompost bogat z dušikom. Pri takšnem načinu kompostiranja se uničijo tudi bolj trdoživi organizmi kot so jajčeca navadne človeške gliste (Ascaris lumbricoides), ki lahko preživijo v zemlji še par let, saj so odporne na zmrzal.

Medtem ko jih temperature nad 40 st.Celzija uniči v par dnevih oz. v roku ene ure pri 50 st.Celzija, kar brez težav dosežemo pri vročem kompostiranju. Tukaj je seveda ključno, da se urin ne ločuje. Saj je v urinu kar 15-19% dušika in v blatu 5-7%, za primerjavo kravji gnoj vsebuje okrog 1,7%.

Če se ta vir dušika odvrže v okolje kot odpad, ne samo da izgubimo pomembno in bistveno sestavino komposta in vira za kmetijstvo, ampak tudi onesnažujemo okolje in pitno vodo. Namesto gnojila postane vir onesnaženja in bolezni.

Več o vročem kompostiranju na kompostiranjecloveskegagnoja.com

četrtek, 29. julij 2010

Moč potrošnika ali kako volimo vsak dan

»Delavca lahko odpustijo, potrošnika ne morejo.« Ulrich Beck

Verjamem, da imam danes večjo moč kot potrošnik, kakor volivec. 

Vsak tvoj nakup je politična odločitev, če ti je všeč ali ne, kjer s svojim denarjem podpiraš določen način delovanja podjetja, celo političnih strank, saj vemo da podjetja (koncerni) močno financirajo politične stranke. Sicer je to bolje napisal Ulrich Beck v sobotni prilogi Dela, 31.julija 2004
_______________________________________________________

Če se vprašamo ali ima potrošnik moč, bomo naprej zamahnili z roko: "Moj Bog, kaj lahko potrošnik sploh naredi?! Nemočen je, na milost in nemilost prepuščen koncernom."  Z vidika moči, pa je položaj tako rekoč popolnoma nasproten. Vsak nakup je hkrati tudi dejanje izbire. Priče smo zelo velike ponudbe izdelkov in naša odločitev je lahko tudi volilni listek, naš odnos do družbenega vedenja ali politike koncerna.

Pred nekaj leti je hotel Shell (naftna družba) svoj umetni otok za črpanje nafte preprosto potopiti v morje, podobno kot v parku odvržemo pločevinko, v kateri je bila pijača. Za to dejanje je imel dovoljenje vseh okoliških držav. Pojavil se je Greenpeace in v napeti akciji s pomočjo medijske kampanje, ter z bojkotom Shellovih izdelkov koncern  prisilil, da spremeni svojo odločitev.

Ljudem ni bilo treba storiti nič drugega, kot da so namesto pri Shellu gorivo kupovali pri konkurenci. Tako so neposredno in demokratsko izraža mnenje v političnem sporu. Vsak televizijski gledalec se lahko spremeni v neposrednega bojevnika, ki lahko z odločitvijo o nakupu zadene koncern v najobčutljivejšo točko.

V politizaciji potrošnikov se skriva velikanska moč. To je vzporednica z odnosom med kapitalom in delom. Delavca lahko odpustijo, potrošnika ne morejo. Nobenega smisla ne bi imelo podjetje preseliti v tujino, zato ker so v neki državi potrošniki »hudobni«. Potrošnik je usoda koncerna, potrošnikov ni mogoče izbirati. V nasprotju z delavci, ki stavkajo, s svojimi odločitvami ničesar ne tvega. Potrošnik lahko svobodno izrazi svojo odločitev, je svoboden.

To je nesporno. Tako kot koncern ima tudi potrošnik moč, da reče: "Ne!" Kapital torej lahko napade z njegovim lastnim orožjem. Tudi potrošniku se za svoj "Ne!" ni treba zagovarjati. 

Če se razširijo občutek ogroženosti ali se razširijo govorice, da koncern ne plačuje davkov ali da izkorišča delavce, zaposluje otroke in podobno, se potrošniki odzovejo in tako koncerne prisilijo v obrambo. Potek ko se je predsednik Bush odločil, da ne podpiše kjotskega sporazuma o škodljivih izpustih v zrak, je ravno Shell nasprotoval Bushu.

Koncerni so namreč doslej že doumeli, da morajo biti zaradi nenehnega nadzora nevladnih organizacij in morebitnega bojkota potrošnikov dolgoročno verodostojni, če hočejo obdržati trg, in da ni nujno da je njihova politika vedno oglašena s politiko vlad."

nedelja, 25. julij 2010

Vse o Ježu

Ker se je na našem vrtu naselila ježevka s tremi mladiči sem malo pobrskal o navadah in lastnostih ježa. Tukaj je na kratko o enem najbolj ljubkih prebivalcev vrta.

Kdo je jež?
Pravi ježi (znanstveno ime Erinaceinae) so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu. Pravih ježev je 16 vrst in živijo v Evropi, Afriki, Aziji in celo na Novi Zelandiji. V toku evolucije so se ježi v zadnjih 15 miljonih let bolj malo spremenili.

V Sloveniji je najbolj razširjen beloprsi jež, velik okoli 30 centimetrov. Spomladi, po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se pa jeseni pripravlja na zimo, pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Ko je ogrožen se ne umakne ampak samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi njihove počasnosti pa so ježi med najbolj pogosto povoženimi živalmi na cestah.

Njihov vid je bolj slab, vendar dobro voha in sliši.

Kje živi?
Živi predvsem v gozdnatih področjih z nizko vegetacijo. Najdemo pa ga tudi na travnikih, še posebno v bližini gozdov, živih mej in grmovja. Izogiba se obsežnih gozdov in močvirij. Razmeroma pogost je tudi v urbanem okolju.

S čim se prehranuje?
Njegova poglavitna hrana so žuželke, ogrci, deževniki, polži in mlade miške, ptičja jajca in negodni mladiči, gobe, koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem.
Je zelo koristen za vrtnarje, en sam jež lahko poje na noč do 200 gramov žuželk.

Jež lovi le v popolni temi, umetna svetloba ga bo seveda pregnala. Torej je odveč razlagati, da ga bomo na vrtovih, kjer lastniki razsipajo s svetlobo, zaman iskali.


Kako se obnaša?
Najbolj je aktiven ob mraku in ponoči. Vendar ga včasih lahko vidimo tudi podnevi, najpogosteje v jeseni. Na severni polobli zimsko obdobje preživi v stanju hibernacije (zimsko spanje). Med spanjem se mu telesna temperatura spusti na 4 °C (normalna temperatura je 34 °C), srce pa udari 20-krat na minuto (pri budni živali 190-krat), vdihne pa 10-krat v minuti.

Za rjavoprsega in beloprsega ježa je značilno, da se jež z razpenjeno slino popljuva po bodičastem kožuhu. Vzrok in pomen tega vedenjskega vzorca nista znana. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.

Kako se razmnožuje?
Parjenje se prične marca, traja pa do julija ali avgusta. Samica je breja 35 do 58 dni odvisno od vrste. Na leto skoti enkrat ali dvakrat. V leglu je od 1 do 10 mladičev (običajno 3-4). Mladiči spolno dozorijo v naslednjem koledarskem letu.
Ježkov organ je blizu popka in se zato pogosto zamenjuje za popek, samica lahko zavije svoj rep navzgor, tako da jež potem nima več problemov z bodicami, saj ne rabi v celoti zlesti na samico med parjenjem.

Kako dolgo živi?
Glede na svojo velikost pa ježi živijo kar precej časa. Večje vrste v divjini od 3 do 7 let, v ujetništvu pa so preživeli tudi do 16 let. Manjše vrste od 2 do 4 leta, v ujetništvu 4 do 7 let.


Kam gredo med zimskim spanjem (hibernacijo)?
Zimo preživi v gnezdu, vendar se lahko zbudi večkrat. Gnezdo ima v premeru približno 50 centimetrov in je narejeno v glavnem iz trave listja in drugih rastlin. Jež bo prezimil tudi v strukturah, ki jih je naredil človek, kot je kup drv, ali namerno narejena hišica za ježa, v obliki lesene škatle.

Med samo hibernacijo, se bo jež večkrat zbudil in menjal svoje bivališče, z drugim, ki ga je naredil sam ali drug jež. En jež tako pogosto naredi več bivališč, prav zaradi tega je več bivališč kot je ježev in ni nič čudno, da najdemo ježevo bivališče, v katerim ni ježa.

Zelo pomembno je, da ježa nikakor ne motimo, še posebej med zimskim spanje!!

Kaj jih ogroža?
  • Najbolj jih ogrožajo avtomobil.
  • Nevarnost strupenih vab za polže (Metaldehid). Resda jih v glavnem ne je, da jih bi moral pojesti precej, in da se strup v polžu hitro razgradi. Vendar je potrebno vzeti v obzir, da lahko majhne doze povzročijo okvare na plodu, da lahko jež resno zboli in s tem postane lahek plen.
  • Žuželke, ki so polne insekticidov, ko jih poje več, se strupi v njem nevarno kopičijo.
  • Ko kosite z nitko večjo travo, je zelo priporočljivo, da preverite pred košnjo ali je varno. In kosite malo više (okrog 10-15 cm na tlemi), ne čisto do tal. Tako, če boste slučajno naleteli na ježa, ga ne boste poškodovali.
  • Kupi stare trave in listja, ki se pozneje zažgejo, v njih imajo ježi pogosto leglo z mladiči ali spijo zimsko spanje (hibernacija). Zato preden takšen kup zažgete, ga enostavno premaknite, če boste slučajno našli ježa, ga pustite, saj bo hitro sam odšel.
  • Prav tako so kompostni kupi rado bivališče ježev, zato previdno.

Če vas zanima kako se oglaša tukaj podrobne razlage, zvoki si sledijo: živahen, kašelj (suh), v stiski (mladič), sanja, sikanje (pusti me na miru), opozorilo (pred napadom), razkazovanje, kričanje (strah ali bolečina) in smrčanje (preverite če spi, če ne, je morda bolan).

In še koristen nasvet, mleko, posebno s kruhom ni primerna hrana za ježa in je lahko tudi nevarna, če dobi drisko in umre zaradi dehidracije.

Dajte jim lahko mačje ali pasje konzerve in brikete z okusom piščanca, ne z okusom ribe, zraven briketov naj bo stalno posodica vode. S tem, ko ježke do hranite jim pomagate, saj v naravi zaradi vedno bolj izginjajočega naravnega okolja ne najdejo dovolj hrane (sploh ne jeseni, pred hibernacijo ko se morajo zrediti).

Če bi radi naredili največ za živali kliknite tukaj.

sobota, 24. julij 2010

Hišica za Ježa

Če se jež včasih potika okrog vogalov tudi pri vas, kakor sem ga sam zadnjič srečal na vrtu, potem bi bilo fajn, da bi imel tudi kje prespati. Zato mu lahko naredimo hišico. 

Jež večkrat menja svoje bivališče, z drugim, ki ga je naredil sam ali drug jež. En jež tako pogosto naredi več bivališč, prav zaradi tega je več bivališč kot je ježev in ni nič čudno, da najdemo ježevo bivališče, v katerim ni ježa.

Jež lovi le v popolni temi, umetna svetloba ga bo seveda pregnala. Torej je odveč razlagati, da ga bomo na vrtovih, kjer lastniki razsipajo s svetlobo, zaman iskali.

Hišica 1
Britansko združenje za ohranitev ježa priporoča spodnji načrt hišice za ježa. Les je lahko star ali nov, bolje kot je narejeno dalj bo zdržalo. Strehe ne zabite ali privite, ker jo boste morali spomladi odstranit, da lahko očistite hišico, če bo kdo prezimil v njej. Vhod naj bo čist in dostopen ter se izognite skušnjavi, da bi zmotili ježa, še posebej med hibernacijo (zimskim spanjem)! Če ga boste zmotili bo jež zamenjal bivališče, saj jih ima več narejenih.

Takšno hišico je potrebno še pokrit z suhim listjem, senom, slamo… da izoliramo hiško v kateri po spal zimsko spanje, preko te izolacije še damo folijo, da zaščitimo pred dežjem. Na folijo nato še vejice, da izgleda vse skupaj lepše. V bližino pustite seno, suho listje, slamo, ki jo bo jež odnesel notri in uporabil za steljo.
Izolacija je pomembna, ker kljub temu, da ježu pade telesna temperatura na 4°C, ne sme pasti pod ničlo.


Hišica 2
Tukaj še druga bolj enostavne hišica, ki jo tudi priporoča britansko združenje za ohranitev ježa. Mogoče celo boljša, saj se ježi radi skrijejo tudi v naravi v visoko travo, kupi trave ipd.


Uporabite kakšno plastično škatlo, ki ne rabi imeti pokrova (kot na sliki). Če so kakšni robovi znotraj jih odrežite in obrusite. Naredite vhod z vbodno žago v obliki kvadrata velikosti 10-12 centimetrov, obrusite ostre robove.
Obrnite škatlo in jo položite na zemljo. Od zunaj jo dobro zakrite z kamenjem, lesom, travo… Notranjost lahko naredite bolj prijazno, tako da pokrijete tla z listjem, suho travo…

Kam postavit hišico?
Ko ste naredili hišico za ježa, jo postavite na miren del, po možnosti ob zid ali ograjo, ter upajte, da vas bo obiskal prijatelj, ki bo iskal dom. Da se izognete mrzlim zimskim vetrovom., se prepričajte se da vhod ne gleda na sever ali severovzhod. Saj lahko postane zimski dom za kakšnega srečnega ježa. Če je samica, ima lahko spomladi celo mlade.


Vodni napajalnik in kopališče za ptice



Vodni napajalnik je dobrodošla ponudba v poletni vročini. Poleg pitja vode, ptice uporabljajo napajalnike tudi za kopanje.

V poletni vročini na vrtu pticam ponudimo napajalnike s svežo vodo. Primerna globina napajalnika je 2 do 3 cm, več ne sme biti, ker poleg pitja vode, ptice napajalnik uporabljajo tudi za kopanje.

V pregloboki vodi se male vrste ptic lahko utopijo. Napajalnik vsak dan očistimo brez detergentov in natočimo svežo vodo. Pri čiščenju si pomagam z bakreno čistilno ščetko, ki jo dobite v tehničnih trgovinah.

Za napajalnik sem uporabil, kar malo večji podstavek za rože iz gline, ki ni premazan z ničemer, le dva krat žgan, da drži vodo. Ptice, ga očitno imajo rade, saj se hodijo odžejat in očedit vsak dan, včasih je gneča kot v toplicah.

Postavil sem ga na star štor, tako je napajalnik dvignjen nad tlemi in pticam omogoča dober pregled nad okolico. Ker je štor postavljen na odprtem delu vrta, se noben maček ne more skriti kje v bližini, ne da bi ga ptice opazile.

Več o pticah tukaj.

Lahko naredite še v 4 preprostih korakih: ptičjo gnezdilnico in lojno pogačo, ki jo ptice obožujejo.