»Amerika tega pred svojim pragom ne dopušča.«
»Gledano ozko ji pride ukrajinski konflikt prav: z občasnimi napetostmi take vrste laže drži Evropo pod svojo vojaško zaščito, ki pa stare celine s svojim jedrskim arzenalom ne varuje; če bi prišlo do širše vojne, bi bila Evropa opustošena, Amerika pa bi jedrsko orožje uporabila le, če bi bila napadena sama.«
»Enako kratkovidna je EU, ko slepo sledi ameriškim avanturam (Irak itd.). Po razpadu SZ bi lahko takrat razsuto Rusijo povezala s seboj, jo tako napravila bolj demokratično, za zaveznico, in tako sama postala močan mednarodni igralec, ne pa ostala geopolitični palček. A ker Rusije nikoli ni imela za enakovreden del Evrope in si jo je napravila prej ko ne za nasprotnico, ostaja od Amerike zlasti vojaško odvisna in ustrezno servilna. Ne Amerika ne Rusija pa močne in trdne Unije nočeta.«
»Nedvomno je polna, učbeniška demokracija neprimerno boljša od avtoritarnih režimov. Toda če politika v praksi deluje bolj za kapital in lobije kot za ljudstvo, če je demokracija torej invalidna, lahko avtokracija prinaša hitrejši razvoj; to kaže na primer primerjava med Kitajsko in ZDA. Zahod pa še naprej živi v iluzijah stare slave in moči, poveličuje svojo demokracijo, a maje njene temelje in – kot kaže tudi dogajanje v pandemiji – sam počasi drsi v avtoritarnost.«
https://www.mladina.si/214361/ni-nedolznih/
Dokončno razočaranje nad zahodom tedaj že vojaško ponovno močne Ruske Federacije, se je zgodilo leta 2014 z državnim udarom na trgu Majdan v Kijevu, ki so ga financirale oziroma pripravile ZDA in s katerim je bil v Ukrajini strmoglavljen demokratično izvoljen, vendar Rusiji naklonjen predsednik Viktor Janukovič. Takoj po padcu Janukoviča je nova oblast v Kijevu “usmerila pozornost” na rusko govoreče Ukrajince, na območju Donbasa pa so se takšnim dejanjem uprli prorusko usmerjeni prebivalci.
Takratna ameriška administracija, tako kot sicer v Afganistanu, Iraku, Libiji, Siriji, Jemnu in v drugih državah, kjer so sejali demokracijo, ponovno ni imela sreče z izbiro zaveznikov.
Zavezniki so namreč naenkrat postali člani ekstremne politične stranke Svoboda, katere militantni del predstavlja Bataljon Azov. Gre za skrajno fašistično skupino (*fažizem: politična ureditev, ki temelji na diktaturi, kultu osebnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, šovinizmu, rasizmu in agresivni zunanji politiki) , ki se je že pred letom 2014 “izkazala” z izvajanjem terorja nad Ukrajinci ki, jim niso bili pogodu, v obdobju po letu 2014 pa naj bi bili odgovorni za kar 13.000 smrti nedolžnih ljudi na območju Donbasa, kjer živi večinsko ruski narod.
domengorenseklaw.com/2022/03/06/je-res-vse-zgolj-crno-ali-belo/
Pogovori s Putinom je štiridelna, štiriurna dokumentarno-biografska nadaljevanka slavnega ameriškega režiserja Oliverja Stonea, ki temelji na intervjujih s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Vladimirovičem Putinom, ki jih je Stone z njim opravil med letoma 2015 in 2017. Nadaljevanka je bila prvič predvajana leta 2017.
Začne se z biografijo ruskega predsednika, nato pa se preko orisa dogajanj ob in po razpadu Sovjetske zveze osredotoči predvsem na obdobje odkar je Putin prišel na oblast, na njegov svetovni nazor ter na aktualna geopolitična vprašanja.
Putin govori o njegovih odnosih z ameriškimi predsedniki, v pogovoru večkrat opozori, da bi morali razumeti, da današnja Rusija več ne more delovati na način kot to želi zahod. Med drugim pojasni svoje poglede na širitev zveze NATO, na ameriško poseganje v ruska strateška območja, na vmešavanje tujih tajnih služb v ruske notranjepolitične zadeve ter o večkrat prelomljenih obljubah zahodnih politikov. Serija se med drugim dotakne tudi podelitve azila Edwardu Snowdnu, problematike v zvezi z Ukrajino ter drugih pomembnih in aktualnih geopolitičnih vprašanj.
Putin opozori, da se je potrebno zavedati, da v primeru spodada z zvezo NATO ne more biti zmagovalca, saj lahko v tem primeru sledi le popolno uničenje…
