nedelja, 8. maj 2011

Kompostni Miti – Apnenje Komposta (3/4)

Prepričanje, da se mora kompostni kup apniti je običajen nesporazum.

Ni nujno da se doda apno (apno za kmetijstvo) na naš kompostni kup. Prav tak tudi niso potrebni razni mineralni dodatki. Če vaša zemlja potrebuje apno, dodajte apno na zemljo, ne na vaš kompost. Bakterije ne prebavljajo apna; dejansko se apno uporablja da ubije mikroorganizme v kanalizacijskem blatu – reče se mu blato stabilizirano z apnom.

Dozorel kompost ni kisel, tudi ko se uporablja žagovina.  pH končnega komposta bi moral rahlo preseči 7 (nevtralno). Kaj je pH? Je merilo kisline in bazičnosti, ki niha od 1 do 14. Nevtralno je 7. Pod sedem je kislo, nad sedem je bazično ali alkalno. Če je pH preveč kisel ali preveč alkalen, bo aktivnost bakterij ovirana ali popolnoma ustavljena. Apno in lesni pepel dvigneta pH, toda tudi lesni pepel bi moral iti neposredno na zemljo. Kompost ju ne potrebuje.

Mogoče se zdi logično, da daš na kompostni kup kar bi dal na vrtno zemljo, saj bo kompost na koncu končal na vrtu, toda to ni v resnici tako. Kar naj nekdo da na kompost je to, kar mikroorganizmi v kompostu želijo ali rabijo, ne kar rabi ali želi vrtna zemlja.

Sir Albert Howard, eden najbolj znanih zagovornikov kompostiranja, kakor tudi J.I.Rodale, še eden viden organski kmetovalec, so priporočali dodajanje apna na kompostni kup. Zdi se, da je osnova tega prepričanja bila, da bo kompost s časoma postal kisel, in se torej mora kislost nevtralizirati z dodajanjem apna že med samim kompostiranjem. Že mogoče, da nekateri komposti postanejo kisli med postopkom razkroja, vendar se zdi da se sam nevtralizira, če se pusti na miru, končni izdelek je nevtralen ali rahlo bazičen. Torej je priporočljivo, da testirate  svoj dozoreli kompost na pH, preden se odločite, da je potrebno nevtralizirati kislost.

Zmede me, ko avtor priporoča apnenje komposta v eni knjigi, v drugi pa trdi, »Kontrola pH komposta je redkokdaj problem ki zahteva pozornost, če je material ostaja aeroben.
  dodajanje bazičnega materiala je redko potrebno pri aerobnem razkroju in v bistvu lahko naredi več škode kot koristi, zaradi izgube dušika, ker bo sproščanje amoniaka kot plina večje pri višjem pH.«

Z drugimi besedami, ne domnevajte da je potrebo apniti vaš kompost. To naredite le če je vaš končni kompost kisel, kar je zelo malo verjetno. Nabavite si opremo za testiranje pH in preverite. Raziskovalci navajajo, da se največje termofilno kompostiranje zgodi pri pH-ju med 7.5 in 8.5, kar je rahlo bazično. Toda ne bodite presenečeni, če je vaš kompost na začetku rahlo kisel. Ko dokončno dozori bi moral postati nevtralen ali rahlo bazičen, in ostati takšen.

Znanstveniki, ki so proučevali različna tržna gnojila, so ugotovili da so kmetijske površine, katerim je bilo dodano kompostirano blato iz čistilnih naprav, boljše izkoristile apno, kot površine brez dodanega kompostiranega blata iz čistilnih naprav. Apno na površinah z kompostom je spremenilo pH globlje v prsti, kar nakazuje da je organska masa pomagala pri premikanju kalcija skozi zemljo »bolje kot karkoli drugega«, navaja dr. Cecil Tester, raziskovalec kemik na USDA’s Microbial Systems Lab in Beltsville, MD. Samoumevna posledica tega je, da bi se moral zemlji dodajati kompost, kadar se dodaja apno.

Morda Gotaas povzame najbolje, »Nekateri komposti operaterji so predlagali, da se doda apno za izboljšanje kompostiranja. To bi se moralo narediti le v redkih primerih, kot je na primer ko se kompostira surov material, ki je zelo kisel zaradi kislosti industrijskih odpadkov ali vsebuje materiale, ki ustvarijo kisle pogoje med kompostiranjem.«


Vir:

ponedeljek, 2. maj 2011

Kompostni Miti – Pospeševalci Kompostiranja (2/4)

Ali moraš dodati pospeševalce kompostiranja? Ne. To je mogoče eden najbolj presenetljivih pojavov kompostiranja.

V oktobru 1988 sem šel na potovanje v Novo Škotsko v Kanado, da si ogledam občinsko kompostarno. Pokrajina je sprejela zakon po katerem se nobeden organski material ne sme odvreči v okolje. Konec oktobra, ko se je bližal "končni datum", se je praktično ves občinski organski material zbiral in odvažal v kompostarno, kjer se je učinkovito recikliral v humus. Občinski tovornjaki so se preprosto vrnili v zgradbo kompostarne (kompostiralo se je v zaprtem prostoru) in odvrgli tovor na tla.

Material je bil sestavljen iz običajnih gospodinjskih ostankov hrane in ostankov iz restavracij, kot so olupki banan, ostanki kave, kosti, meso, pokvarjeno mleko in ostanki papirja. Občasno je kakšna nevedna oseba prispevala opekač, vendar se je takšen material izločil. Organski material se je potem preveril še za ostale onesnaževalce, kot so steklenice in pločevinke, nato je šel skozi mlin, in končno odložil v betonski kompostni zaboj.

Znotraj 24-48 ur se je temperatura dvignila do 70°C. Nobeden pospeševalec ni bil potreben. Neverjetno, termofilne bakterije so bile že tam, čakajoč v odpadkih na ta trenutek.

Raziskovalci so kompostirali material z in brez pospeševalcev, ter prišlo do zaključka, "da čeprav bogati z bakterijami, nobeden od pospeševalcev ni pospešil kompostiranja ali izboljšalo končnega izdelka… Vzrok neuspeha pospeševalcev, da spremeni kompostni postopek, je enostavno v tem, ker so bakterije, ki so že prisotne v organskem materialu, čisto primerne…

Uspeh kompostiranja brez uporabe posebnih pospeševalcev na Nizozemskem, Novi Zelandiji, Južni Afriki, Indiji, Kitajski, ZDA in še v mnogih drugih krajih, je prepričljiv  dokaz da pospeševalci in drugi dodatki, niso bistveni za kompostiranje organskih materialov."  Ostali navajajo, "Ni podatkov v literaturi, ki bi nakazovali, da dodatek pospeševalcev, mikrobov ali encimov pospeši kompostiranje."

Po nekaterih ocenah, vsebuje en gram človeškega gnoja do bilijon (1.000.000.000.000) bakterij na gram. Narava je že vse pripravila, le začeti je treba.

Vir: