nedelja, 29. januar 2012

Kompost brani rastline pred boleznimi

Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode.

Kompostni postopek lahko uniči mnogo rastlinskih škodljivcev. Zaradi tega, bi morale biti  bolne rastline termofilno kompostirane, namesto da se vrnejo na zemljo, kjer se bolezen ponovi. Koristni mikroorganizmi v termofilnem kompostu ovirajo, neposredno tekmujejo z, ali ubijajo organizme, ki povzročajo bolezni v rastlinah. Rastlinske patogene tudi jedo mikročlenonožci kot so pršice in skakači , ki se najdejo v kompostu.

Kompostni mikroorganizmi lahko proizvedejo antibiotike, ki zatrejo rastlinske bolezni. Kompost dodan zemlji lahko aktivira gene v rastlini, ki povečajo odpornost na bolezni, in jih tako bolje pripravi na obrambo pred rastlinskimi patogeni. Sistemsko pridobljena odpornost, ki jo povzroči kompost dodan zemlji, omogoči rastlinam odpornost na posledice bolezni kot je koreninska gniloba pri kumarah.

Preizkusi so pokazali, da ko je samo del korenin v izboljšani zemlji z kompostom, medtem ko so ostale korenine v bolni zemlji, še vedno lahko vsa rastlina pridobi odpornost na bolezen. Raziskave so pokazale, da se kompost bori tudi proti ovenitvi čilija (Phytophthora) in zatira pepelnato belo rjo na fižolu, (Rhizoctonia) koreninsko gnilobo pri črnem fižolu.

Zdaj je priznano da je lahko kontroliranje koreninske gnilobe z kompostom učinkovito kakor z sintetičnimi fungicidi. Le majhen del kompostnih mikroorganizmov lahko sproži odpornost na bolezni pri rastlinah, kar znova poudari pomembnost bioraznolikosti v kompostu.

Raziskave od Harry Hoitinka nakazujejo, da je kompost zaviral rast mikroorganizmov v rastlinjakov, ki povzročajo bolezni v zemlji. Leta 1987 je on in njegova ekipa znanstvenikov jasno pokazala da lahko kompost zmanjša ali zatre rastlinske bolezni, ki jih povzročajo trije smrtonosni mikroorganizmi Phytophtora, Pythium in Fusarium.

Pridelovalci, ki so uporabljali ta kompost pri sajenju, so zmanjšali izgubo pridelka od 25-75% do 1% brez uporabe fungicidov. Študija kaže, da sterilna zemlja lahko nudi idealne pogoje za mikroorganizme ki povzročajo rastlinske bolezni. Medtem, ko bo zemlja bogata z raznolikimi mikroorganizmi, kakor se najdejo v kompostu, neprimerna za širjenje bolezenskih organizmov.

V resnici, je tudi kompostni čaj pokazal lastnosti zmanjševanja bolezni pri rastlinah. Kompostni čaj je narejen z namakanjem zrelega, toda ne preveč zrelega komposta v vodi od tri do dvajset dni. Čaj se potem filtrira in razprši nerazredčen po rastlinah, s tem prekrije liste s kolonijami bakterij. Ko se razprši po semenih rdečega bora, na primer, se rja močno zmanjša. Gliva, ki povzroča oidij  (Uncinula necator) na grozdju je bila učinkovito zatrta z kompostnim čajem, ki je bil narejen iz komposta govejega gnoja.

»Kompostni čaji se razpršijo na pridelke, da prekrijejo površino listov in v resnici zasedejo prostor, ki bi ga lahko kolonizirali patogeni organizmi,« navaja en raziskovalec, ki dodaja, »Na rastlini je omejeno število mest, kjer lahko bolezenski patogeni okužijo rastlino, in če ta mesta zasedajo koristne bakterije in glive, bodo pridelki odporni na infekcije.«

Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode. Kompost kot »biopesticid« postaja vedno bolj učinkovita alternativa kemičnim ubijalcem žuželk.

Ti »načrtovani komposti« so narejeni z dodajanjem mikroorganizmov, ki ubijajo škodljivce, končni kompost ima posebne lastnosti uničevanja škodljivcev. Biopesticidi se morajo registrirati pri državnem uradu U.S. EPA in gredo pod enako proceduro testiranja kot kemični, da se ugotovi njihova učinkovitost in varnost.

In končno, kompost uniči seme plevela. Raziskovalci so opazovali, da po treh dneh v kompostu pri 55°C, so vsa semena osmih vrst bila uničena.

Vir:
kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

nedelja, 1. januar 2012

Lojne pogače za ptice - hranjenje ptic pozimi

Kako izdelati vegansko lojno pogačo v 4 preprostih korakih.    

Lojna pogača za ptice je naravna in jo je preprosto izdelati, ker je veganska za njo potrebujete:

  250g kokosove masti in 250g arašidovega masla brez soli,
različno hrano: 300g zmlete ovsene kosmiče, 300g koruzni zdrob, 200g mlete mandlje,
modele, žico in lesene palčke, si pripravimo naprej, kako klikni tukaj 

1. Stopimo mast

Kokosovo mast dobiš v vsaki trgovini. Arašidovo maslo mora biti brez soli. Oboje daš skupaj v posodo in stopiš na malem ognju, vmes mešaš, da se dobro zmešata.

Ptice obožujejo arašidovo maslo brez soli, saj ima skoraj enako sestavo kot sončnična semena, za katere vemo da jih ptice ljubijo.

 
2. Zmešamo mast in hrano

Ločeno v drugi posodi zmešaj vso hrano skupaj, zmlete ovsene kosmiče, koruzni zdrob, polnozrnato moko, mlete mandlje.
Ovsene kosmiče zmelješ v kavnem mlinčku, da se bodo bolje napili masti.
 
Sedaj vso zmešano hrano dodaj v mast ali mast nalij v posodo k hrani, kar ti bolje ustreza.

Zmešaj vse skupaj, dokler ni nobenih suhih mest. Po potrebi dodaj koruzni zdrob ali/in zmlete ovsene kosmiče ali/in polnozrnato moko, da postane zmes gosta, kompaktna. Ko se ohlaja večkrat zmešaj, ko postane bolj gosta sledi...

3. Polnjenje modelov

Modele si pripraviš prej, kako izdelamo, klikni tukaj.

Modele na dnu preluknjaš  in skozi odprtino (ki naj ne bo prevelika) napelješ leseno palčko, tako da na koncu del le-te štrli iz pogače (spodaj in zgoraj) in omogoča pticam boljši oprijem pri hranjenju. Skozi leseno palčko izvrtaš majhno luknjo skozi katero napelješ žico in jo potem preprosto obesiš na vejo (prva spodnja slika).

Modele daš v kozarce, tako imaš proste roke za polnjenje. Ko so modeli polni, jih postavi v drug plastičen kozarec (da bodo stali pokončno), ter jih daj takoj v zamrzovalnik (druga spodnja slika).



4. Jemanje iz modelov in obešanje

Veganske lojne pogače drugi dan vzameš iz lončka tako, da segreješ vodo, dno modela namočiš v toplo vodo za slabo minuto in jih spraviš ven, gredo brez problema. Če slučajno noče ven, namočiš nož v vročo vodo in greš okrog pogače. Nato jih daš nazaj v zamrzovalnik, dokler jih ne obesiš zunaj.

Veganske lojne pogače ptice naravnost obožujejo in so v mrzlem vremenu izjemno obiskane, praktično čez dan je nenehno nekdo na njej sinice, plavčki ali vrabci.

Seveda prihaja do sporov med pticami, zato je bolje narediti več pogač, napolniš lonček do polovice, tako jih lahko obesiš več in ni takšne gneče, kot če je en ali dva.
       

Če vas zanima več o veganstvu 
Slikanica o rastlinski prehrani, preprosto razumljiva


p.s. besedno zvezo 'veganska in lojna' sem uporabil samo zaradi boljše pozicije pri iskanju v Googlu, beseda je oksimoron, bistroumni nesmisel, kot npr. humani zakol, ne obstaja.

p.p.s. arašidovo maslo brez soli dobiš v specializirani trgovinah kot je maxximumshop ali tudi v običajni trgovini kot je Mercator.