Kako lahko preprečim Alzheimerjevo bolezen?
• Dramatično povečanje demence na Japonskem v zadnjih desetletjih je bilo povezano s povečanjem živalskih proizvodov, vključno z mesom, in zmanjšanjem porabe riža.
• Poraba živalske maščobe in mesa se je na Japonskem povečala za 500 odstotkov, skupne kalorije pa le za približno 10 odstotkov.
• V vseh državah se zdi, da je uživanje mesa, zlasti pa tudi jajc in mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob, »najpomembnejša prehranska povezava« z Alzheimerjevo boleznijo.
• Alzheimerjeva bolezen in kognitivni upad sta povezana z dieto, bogato z mesom, sladkarijami in maščobami, medtem ko je večina rastlinskih živil povezana z zmanjšanim tveganjem.
• Številni dejavniki so bili predlagani kot vzrok za poškodbe možganov z visoko vsebnostjo maščob, ki jih povzroča prehrana, zlasti s staranjem, vključno z vnetjem in spremembami krvnih žil ter celovitostjo krvno-možganske pregrade.
• Na obdukciji so možganske arterije bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo tako zamašene z aterosklerotičnimi plaki, polnimi holesterola in maščobe, da so skoraj zaprte.
• Izkazalo se je, da standardna ameriška prehrana, bogata z nasičenimi maščobami, holesterolom in živalskimi proizvodi, ogroža celovitost krvnih žil v možganih.
OKSIDIRANI HOLESTEROL IN ALZHEIMERJEVA BOLEZEN• Glavni dejavnik tveganja za razvoj Alzheimerjeve in morda Parkinsonove bolezni je preveč holesterola v krvi.
• Čeprav holesterola ni mogoče izvažati neposredno čez krvno-možgansko pregrado, ga lahko oksidira encim v možganih in v tej obliki izstopi iz možganov. Vendar pa lahko oksidirani holesterol, ki je prisoten v krvnem obtoku, pride v možgane skozi to dvosmerno ulico.
• Kopičenje teh oksisterolov je lahko strupeno za celice in DNK ter prispeva k srčnim boleznim in morda raku.
• Vzorci aterosklerotičnih plakov na obdukciji vsebujejo 20-krat več holesterola kot normalne arterije in 45-krat višje ravni oksidiranega holesterola, ki je lahko 100-krat bolj strupen od običajnega neoksidiranega holesterola.
• Oksisteroli se nahajajo v živalskih izdelkih, vključno z mlečnimi izdelki, mesom (vključno z ribami) in jajci, in eden od načinov za zmanjšanje njihove količine v našem telesu je, da jih ne zaužijemo.
• Zdi se, da priprava gheeja, prečiščenega ali kuhanega masla, ki se običajno uporablja v indijski kulinariki, desetkrat poveča raven oksisterola, kar lahko pomaga razložiti, zakaj so bolezni srca tako razširjene na indijski podcelini, čeprav se velik odstotek Indijcev izogiba mesu in jajcem.
• Prisotnost oksidiranega holesterola v možganih lahko sproži vnetje v možganih in kopičenje amiloida, veliko preden je diagnosticirana motnja spomina.
…SO IMELE PO 4,7 LETIH KAR ZA 11 LET »MLAJŠE« MOŽGANE…
V reviji Neurology, 2018, objavljen članek dr. Marthe C. Morris in njenih sodelavcev z ameriške Univerze Rush o pomenu uživanje listnate zelenjave za ohranjanje zaznavnih sposobnosti starejših. V študiji, v kateri je sodelovalo 960 mentalno zdravih prostovoljcev in prostovoljk, starih v povprečju 81 let, so ugotovili, da uživanje listnate zelenjave ohranja zaznavne sposobnosti.
Osebe, ki so dnevno užile vsaj 1 porcijo listnate zelenjave (solate, radiča, špinače, blitve, ohrovta …) so imele po 4,7 letih kar za 11 let »mlajše« možgane kot osebe, ki take hrane skorajda niso uživale (največ 0,1 porcije na dan).
Uživanje listnate zelenjave je torej pomembno tudi s tega vidika. To velja tudi za toplotno obdelano zelenjavo, seveda pa je v surovi ohranjenih več vitaminov. Ker prav surovo zelenjavo v starosti težje grizemo, si lahko pomagamo z grobo mletim, pretežno zelenjavnim zmešančkom (smutijem).
1 porcija surove listnate zelenjave = 80 g, ali ½ porcije kuhane listnate zelenjave = 80 g
Viri:
