Kompost lahko razkroji strupene kemikalije

Kompostni mikroorganizmi ne spremenijo samo organskega materiala v humus, ampak lahko razkrojijo strupene kemikalije v bolj preproste, prijazne, organske molekule. Te kemikalije vključujejo bencin, dizel, gorivo za reaktivna letala, olje, mast, premazi za les, PCB-ji, odpadki rafinerij, insekticidi, herbicidi, TNT, in ostali eksplozivi.
 

V enem od eksperimentov v katerem so kompostnim kupom dodali insekticide in herbicide, insekticidi so se popolnoma razkrojili, herbicid (triazin) se je razkrojil 98.6% po 50 dneh kompostiranja. Zemlja onesnažena z dizelskim gorivom in bencinom je bila kompostirana, in po 70 dneh v kompostnem kupu, je skupna količina goriva bila zmanjšana za okrog 93%.

Onesnažena prst z herbicidom Decimba pri stopnji 3000 delov na milijon (ppm) je pokazala nično stopnjo zaznavanja stopnje onesnaženosti z strupenimi snovmi po le 50 dneh kompostiranja. Če ne bi kompostirali, bi takšen postopek razkroja normalno trajal leta.

Zgleda da kompost močno veže kovine in preprečuje njihov vnos v rastline ali živali, s tem preprečuje prenos kovin iz onesnažene zemlje v prehranjevalno verigo. Eden od raziskovalcev je hranil podgane z zemljo onesnaženo z svincem, nekatere so dobivale z kompostom, ene brez. Zemlja z kompostom ni proizvedla nobenih škodljivih učinkov, zemlja brez komposta je proizvedla nekaj škodljivih učinkov.

Rastline ki so rasle v zemlji onesnaženi z svincem z dodatkom 10% komposta, so pokazale zmanjšanje pri vnosu svinca v rastlino za 82.6%, v primerjavi z rastlinami, ki so rasle v zemlji brez komposta.

Glive v kompostu proizvedejo snovi, ki razbijejo nafto, tako omogočijo da postane hrana za bakterije. En človek je kompostiral kup žagovine onesnažene z  dizlskim gorivom, je rekel, »Testirali smo kompost in nismo našli nič goriva!« Kompost ga je očitno »pojedel« vsega.

Glive tudi proizvajajo encime, ki se lahko nadomestijo klor v izdelavi papirja. Raziskovalci na Irskem so odkrili, da lahko glive ki jih dobijo iz kompostnih kupov, zagotovijo poceni in organsko alternativo strupenim kemikalijam.

Kompost je bil tudi uporabljen v zadnjih letih za razkroj ostalih strupenih kemikalij. Na primer, onesnažena zemlja z klorofenolom je bila kompostirana z šoto, žagovino in ostalimi organskimi materiali in po 25 mesecih se je koncentracija klorofenola zmanjšala za 98.73%. Onesnaženje z freonom se je zmanjšalo za 94%, PCPji za 98% in TCE za 89-99% v ostalih kompostnih poskusih. Nekaj tega razkroja je zaradi truda gliv pri nižjih (mesofilnih) temperaturah.

Nekatere bakterije imajo apetit celo za uran. Derek Lovley mikrobiolog, je delal z bakterijami, ki običajno živijo 198 metrov pod Zemljo. Ti mikroorganizmi bodo pojedli, potem izločili uran. Kemično spremenjen izločen uran, postane netopen v vodi kot rezultat mikrobiološke prebavnega procesa, in se lahko na koncu odstrani iz vode.

Avstrijski kmet je trdil, da so mikroorganizmi, ki jih dodal na svoja polja preprečili onesnaženje z radiacijo od nesreče v Černobilu. Sigfried Ljubke je pošprical svoje zeleno gnojilo s kompostnimi mikroorganizmi, tik preden jih je podoral. Ta praksa je proizvedla zemljo bogato s humusom in obilno z mikroskopskim življenjem.

Po Černobilski nesreči, so bili pridelki iz njegovega področja prepovedani za prodajo, zaradi velike vsebnosti radioaktivnega cezija. Vendar, ko so uradniki testirali Lukove pridelke, niso našli sledi cezija. Uradniki so ponovili teste večkrat, saj niso mogli verjeti, da bi lahko bila ena kmetija brez radioaktivnega onesnaženja, medtem ko so okoliške kmetije bile onesnažene. Lubke je domneval, da je humus preprosto »pojedel« cezija.

Kompost je sposoben tudi odstraniti TNT iz onesnažene zemlje. Izbrana metoda za uničenje onesnažene zemlje je do zdaj bilo sežiganje. Vendar, je kompostiranje dosti cenejše, in pridela material, ki ima vrednost (kompost), v nasprotju z sežiganjem, ki proizvede strupen pepel. Ko jo vojska v Oregonu, kompostirala 15.000 ton onesnažene zemlje namesto, da bi jo sežgali, je prihranila približno $2.6 milijona dolarjev.
 

Čeprav je bila zemlja močno onesnažena z TNTjem in ostalimi eksplozivi, po kompostiranju v zemlji niso našli nobenega eksploziva. In zemlja je bila obnovljena »v boljšem stanju, kot pred onesnaženjem«. Podobni rezultati so dobili v zračni bazi v Severni Karolini, podmorniški bazi v Washingtonu, vojaška baza v Kanzasu, in Nevadi.

Vojska ZDA je ugotovila, da bi lahko prihranili stotine milijonov dolarjev, če bi kompostirali namesto sežigali, pri čiščenju starega streliva. Zmožnost kompostiranja strupenih kemikalij je še posebej pomembno, ko upoštevamo da iz skladišč odteka različni materiali v zemljo. Ter bi stroški za čiščenje teh ostankov z standardnimi postopki dosegli vrednost $750 milijard dolarjev, medtem ko v Evropi bi lahko dosegli med $300-400 milijard.

Kakorkoli se zdi kompost kot idealni čistilec, vendar ne more vsega pozdraviti. Težke klorove kemikalije kažejo precejšno odpornost na razkroj z mikroorganizmi. Očitno so stvari, ki jih tudi glive izpljunejo. Na drugi strani se je pokazalo nekaj uspeha pri PCBjih, v kompostnih poskusih na Michiganski državni univerzi leta 1996. V najboljših rezultatih se je razkrojilo 40% PCB-jev. Kljub klorovi naravi PCB-jev, so raziskovalci uspeli dobiti dovolj mikroorganizmov, ki so uspeli prebaviti stvar.

Tukaj je tudi hudobnež Clopyralid (3,6-diklorofenolna kislina), herbicid ki ga proizvaja Dow AgroScience ki je onesnažil veliko komercialnih kompostarn v začetku 21 stoletja. Običajno so prodaja pod tržnimi imeni Transline™ , Stinger™ , in Comfort™ . Te kemikalije imajo nenavadno lastnost, da ko gredo skozi kompostni proces, puščajo ostanke za sabo, ki so kemično še vedno aktivni. Rezultat je onesnažen kompost, ki lahko ubije nekatere rastline. Celo kompost ima lahko slab dan.

Viri raziskav so navedeni v knjigi:  humanurehandbook.com
Osnovne informacije v slovenščini: kompostiranjecloveskegagnoja.com

Ustvarite čudežno prst – Terra Preta – na domačem dvorišču

Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus.

Pragozd okoli Amazonke v Južni Ameriki je bujna džungla, nedotaknjena in popolnoma neprimerna za bivanje ljudi. Tako zveni običajna dojemanje, ki sedaj doživlja revolucionarno spremembo: v deževnem pragozdu so raziskovalci odkrili ostanke številnih vasi, kakor tudi s človeško roko ustvarjeno čudežno črno prst, ki je nekoč nahranila milijone.

Leta 2005 je ameriški raziskovalec z univerze University of Florida, v sodelovanju z lokalnimi Indijanci plemena Kuikuro našel ostanke številnih starodavnih vasi. Odkritje 28 vasi, s skupnim številom prebivalstva približno 50.000, zlomi predstavo o amazonskem pragozdu kot o človeku sovražni zeleni luknji.

V zadnjih letih so tud drugi raziskovalci našli številna znamenja, da so Indijanci pred 1200 leti obdelovali predele največjega deževnega gozda in spremenili nerodovitno zemljo v bujne sadne plantaže ter polja, ki so lahko nahranila na milijone ljudi. Ravno to naj bi bil eden od nujnih pogojev, da so lahko v džungli nastale visoko razvite civilizacije vaške skupnosti.

Amazonski pragozd pokriva skoraj dvojno površino Indije – in je območje, ki je najbogatejše z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Vendar je paradoksalno, zemlja kiselkasta, ilovnata in ne vsebuje skoraj nobenih hranljivih snovi. V zemlji je le približno deset odstotkov hranljivih snovi, preostanek je vezan v drevesih in rastlinah.

Za poljedelstvo je popolnoma neprimerna – razen če se ne oplemeniti, kar so počeli rodovi Indijancev, da so dobili črno prst tako imenovano terra preto. Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus iz lesnega oglja, ribjih kosti, pepela in iztrebkov (človeških in živalskih), ki je domnevno stoletja nastajal na kuhinjskih odpadkih.

Drugi raziskovalci menijo, da so Indijanci iz preteklosti zavestno začeli proizvajati in širiti črno prst, ki leži v plasteh do dva metra globoko. Eden od mnogih čudežev pri terra preti je namreč, da se prst ne izčrpa, temveč ohrani rodovitnost tudi po stoletjih, morda tisočletjih intenzivne pridelave.

Antropolog Michael Heckenberger je od leta 1993 prečesaval gosto džunglo in mu je s pomočjo satelitskega nadzora uspelo najti ostanke 28 vasi, ki so ležale na območju kakšnih 20.000 kvadratnih kilometrov – približno kot Slovenija. Med seboj so bile povezane s popolnoma ravnimi potmi, ki so jih na več mestih na obeh straneh spremljali kanali.

Vasi so bile zgrajene po natančno enakem načrtu: okrogle s centralnim trgom in do 50 metrov široko glavno ulico, ki je bila usmerjena od severovzhoda proti jugozahodu, domnevno po poletnem sončnem obratu. Ravno to načrtovanje vasi je priča napredne civilizacije s stopnjo organizacije, ki je prehitela evropska srednjeveška mesta.

Na poskusnih poljih blizu kraja Manaus v Braziliji so raziskovalci po prastarem receptu uspešno proizvedli rodovitno prst terra preta. Po samo dveh letih jim je tako uspelo pridelati za 800 odstotkov večji pridelek banan , riža in prosa kot primerljivih pridelkov, ki so rasli v slabo rodovitni prsti amazonskega pragozda.

Po številnih poskusih z različnimi sestavnimi sta raziskovalca ugotovila, da je najpomembnejša sestavina fino, porozno lesno oglje – približno 150 gramov na kilogram zemlje. Iz analiz izvirne terra prete je znano, da so Indijanci dodajali iztrebke, najverjetneje živalske in človeške, skupaj z živalskimi kostmi ter oklepi želv. Glinene črepinje so bile tudi pomembna sestavina; kaže da so zemlji dajale bolj rahlo konsistenco in je tako bolje sprejemala vodo.

Vir:

http://news.nationalgeographic.com/news/2008/11/081119-lost-cities-amazon.html

www.humanurehandbook.com

kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Kako razumeti mešanico sestavin v vašem kompostu

Verjetnost, da bi povprečna oseba merila in spremljala vrednosti C/N v kompostu je skoraj enaka nič.

   

Eden od načinov, kako razumeti mešanico sestavin v vašem kompostu je z uporabo razmerja C/N (razmerje ogljik/dušik). Čisto iskreno, možnost da bi povprečna oseba merila in spremljala vrednosti ogljika in dušika v njenem organskem materialu je skoraj enaka nič. 

Če bi kompostiranje zahtevalo takšno garanje, ga ne bi delal nihče. 

Vendar, ko uporabimo vse organske ostanke, ki jih gospodinjstvo proizvede, vključno z človeškim gnojem, ostanki hrane, pleveli iz vrta, in pokošeno travo, z nekaj materiala od večjih kmetijskih obratov, kot je slama ali seno, ter mogoče nekaj razpadajoče žagovine ali zbranega listja. Lahko dobimo dobro mešanico ogljika in dušika za uspešno termofilno (vroče) kompostiranje.

Dobro razmerje C/N za kompost se giblje med 20/1 in 35/1. To je 20 oz. 35 delov ogljika na 1 del dušika. Oziroma, da poenostavimo, ciljamo na razmerje 30/1.

Za mikroorganizme je ogljik osnovni gradnik življenja in vir energije, toda dušik je tudi potreben, za stvari kot so proteini, genetski material in celične strukture. Za uravnoteženo dieto, mikroorganizmi ki prebavljajo kompost potrebujejo okrog 30 delov ogljika na en del dušika ki ga zaužijejo.

Če je preveč dušika, ga mikroorganizmi ne morejo porabiti, in ves višek se izgubi v obliki smrdljivega amonijevega plina. Izguba dušika, zaradi viška dušika v kompostnem kupu (nizko razmerje C/N) je lahko preko 60%. Pri razmerju C/N pri 30 ali 35 proti 1, se izgubi le 0,5% dušika (glej spodnjo tabelo). To je vzrok zakaj ne želimo preveč dušika v kompostu – dušik se bo izgubil v zrak v obliki amonijevega plina, in dušik je preveč dragocen za rastline, da bi dopustili da se izgubi v ozračje.

Izguba Dušika in razmerje Oglik/Dušik
Začetno razmerje C/N	Izguba Dušika (%)
20.0	38.8
20.5	48.1
22.0	14.8
30.0	0.5
35.0	0.5
76.0	-8.0
Vir: Gotaas, Composting, 1956, p.92

To je tudi vzrok zakaj se človeški gnoj in urin sama ne bosta kompostirala. Vsebujeta preveč dušika in ne dovolj ogljika, in mikroorganizmom, kot ljudem, se jim pomisel da bi to pojedli gabi. Ker ni ničesar hujšega, kot pomisliti na nekaj milijard zmrdujočih mikroorganizmov, se mora človeškemu gnoju dodati material na osnovi ogljika, da ga spremenimo v privlačno večerjo.

Rastlinska celuloza je material na osnovi ogljika, potemtakem stranski izdelek rastlin kot so seno, slama, plevel ali celo papir, če se zmelje v pravilno gostoto, bo priskrbel potreben ogljik. Kuhinjski ostanki hrane so običajno že uravnoteženi C/N, in se lahko kar dodajo na kompost iz človeškega gnoja. Žagovina (po možnosti ne sušena) je dober vir ogljika, da uravnotežimo dušik v človeškem gnoju.

Žagovina iz žag ima vsebnost vlage 40-65%, kar je dobro za kompostiranje. Žagovina iz mizarskih delavnic, po drugi strani, je sušena in biološko neaktivna zaradi dehidracije. Torej ni zaželena v kompostu, razen če se ne rehidrira znova z vodo (ali urinom), preden  se doda kompostu. Prav tako je lahko danes stavbni les onesnažen z snovmi za zaščito lesa, zato se je modro izogibati takšnemu lesu.

Nekateri domači komposterji pravijo organskemu materialu tudi ”rjav” in ”zelen”.  Rjav (kot je posušeno listje) dobavlja ogljik in zelen (kot je sveže pokošena trava) dobavlja dušik. Priporočeno je da se dva do trije volumski deli rjavega zmešajo z enim volumskim delom zelenega, da dobimo mešanica pravilnega razmerja C/N za kompostiranje. Vendar, ker večina domačih komposterjev ne kompostira človeškega gnoja, imajo mnogi kup materiala, ki jim čepi v kompostnem zaboju, kateri kaže le malo aktivnosti.

Kaj običajno manjka, je dušik, kakor tudi vlaga, dva kritični sestavini za katerokoli kompostni kup. Obe ti sestavina sta v človeškem gnoju, ko se zbira z urinom in pokrivnim materialom na osnovi ogljika. Mešanica človeškega gnoja je lahko kar rjava, toda tudi kar bogata z dušikom. Torej pristop ”rjav/zelen” v resnici ne deluje, niti ni potrebno, ko se kompostira človeški gnoj z ostalim gospodinjskimi organskim materialom. Komposterji človeškega gnoja so pač razred za sebe.

Kompostni Miti – Prepovedani Materiali Kompostiranja (4/4)

Kaj NE kompostirati? Kompostirate lahko skoraj vse.

Malo me zmede, kadar vidim kompostne učitelje, ko svojim učence pravijo da obstaja dolga lista stvari "kar ne smejo kompostirati". Prepoved je vedno predstavljena na avtoritativen in resen način, tako da se začetnikom v kompostiranju samo ob pomisli na kompostiranje prepovedanih materialov začnejo tresti hlače. 

Kar predstavljam si naivne komposterje oborožene s temi napačnimi informacijami, kako skrbno ločujejo svoje kuhinjske ostanke da, Bog ne daj, napačen material ne konča v kompostu.

Ti "prepovedani" materiali vključujejo meso, ribe, mleko, maslo, sir in ostale mlečne izdelke, kosti, svinjska mast, majoneza, olje, kikirikijevo maslo, solatni preliv, kisla smetana, pleveli s semeni, bolne rastline, olupki citrusov, rabarbarini listi, gnoj od domačih ljubljenčkov, in mogoče najhuje od vseh – človeški gnoj.

Domnevno moraš ločevati na pol pojeden sendvič z kikirikijevim maslom, ali katerikoli sendvič z majonezo ali sirom, ali ostanke solate z prelivom, ali pokvarjeno mleko, ali olupke pomaranč, vse to mora iti na smetišče, kjer se zakopa pod tonami smeti, namesto da bi se kompostiralo.

Na srečo nisem nikoli bil izpostavljen takšnim napotkom, in moja družina je kompostirala vsak košček ostanka hrane, vključno z mesom, kostmi, maslom, olji, svinsko mastjo, maščobami, olupki citrosov, majonezo in vse ostalo z seznama. To počnemo na našem domačem dvorišču več kot 30 let brez da bi kdajkoli imeli problem. Zakaj bi delovalo za nas in za nikogar drugega? Odgovor, v eni besedi, če ugibam na pamet, je človeški gnoj, še en prepovedan kompostni material.

Ko se kompost segreje, večina organskega materiala hitro razpade. To drži za olja in maščobe, ali z besedami znanstvenika, "Glede na dokaze pri kompostiranju masti iz lovilcev, lahko lipide[maščobe] bakterije hitro koristno uporabijo, vključno z aktinomicini pod termofilnimi pogoji." Problem z materiali na prepovedani listi je v tem, da lahko zahtevajo termofilne pogoje kompostiranja za najboljše rezultate.

Drugače lahko le obsedijo v kompostu in se razkrajajo počasi. Medtem mogoče izgledajo zelo privlačni za potujočega psa, mačko, rakuna ali podgano. Ironija je, da ko se prepovedani materiali, vključno z človeškim gnojem, kombinirajo z ostalimi kompostnimi sestavinami, prevladajo termofilni pogoji.

Ko se človeški gnoj in ostali sporni materiali ločijo od komposta, se mogoče termofilni pogoji sploh ne pojavijo. To so razmere, ki so kar pogoste v večini domačih kompostnih kupov. Rešitev je v tem, da se materiali ne ločujejo, ampak da se doda dušik in vlaga, ki se običajno najdeta v gnoju.

Kompostni učitelji bi ponudili boljši servis svojim študentom, če bi jim povedali resnico: skoraj ves organski material se lahko kompostira – kakor, da jim dajejo lažen vtis, da se določena običajna hrana ne da. Seveda, nekatere stvari se ne kompostirajo dobro. Kosti so ena od teh, vendar ne delajo škode v kompostnem kupu.

Vseeno, strupene kemikalije se morajo držati vstran od kompostnega kupa. Takšne kemikalije se najdejo, na primer, v nekaterih "pod pritiskom obdelanem" lesu, ki je napit z rakotvornimi kemikalijami.

Vir:

• www.humanurehandbook.com
• V slovenščini www.kompostiranjecloveskegagnoja.com – kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču.

Kompostni Miti – Apnenje Komposta (3/4)

Prepričanje, da se mora kompostni kup apniti je običajen nesporazum.

Ni nujno da se doda apno (apno za kmetijstvo) na naš kompostni kup. Prav tak tudi niso potrebni razni mineralni dodatki. Če vaša zemlja potrebuje apno, dodajte apno na zemljo, ne na vaš kompost. Bakterije ne prebavljajo apna; dejansko se apno uporablja da ubije mikroorganizme v kanalizacijskem blatu – reče se mu blato stabilizirano z apnom.

Dozorel kompost ni kisel, tudi ko se uporablja žagovina.  pH končnega komposta bi moral rahlo preseči 7 (nevtralno). Kaj je pH? Je merilo kisline in bazičnosti, ki niha od 1 do 14. Nevtralno je 7. Pod sedem je kislo, nad sedem je bazično ali alkalno. Če je pH preveč kisel ali preveč alkalen, bo aktivnost bakterij ovirana ali popolnoma ustavljena. Apno in lesni pepel dvigneta pH, toda tudi lesni pepel bi moral iti neposredno na zemljo. Kompost ju ne potrebuje.

Mogoče se zdi logično, da daš na kompostni kup kar bi dal na vrtno zemljo, saj bo kompost na koncu končal na vrtu, toda to ni v resnici tako. Kar naj nekdo da na kompost je to, kar mikroorganizmi v kompostu želijo ali rabijo, ne kar rabi ali želi vrtna zemlja.

Sir Albert Howard, eden najbolj znanih zagovornikov kompostiranja, kakor tudi J.I.Rodale, še eden viden organski kmetovalec, so priporočali dodajanje apna na kompostni kup. Zdi se, da je osnova tega prepričanja bila, da bo kompost s časoma postal kisel, in se torej mora kislost nevtralizirati z dodajanjem apna že med samim kompostiranjem. Že mogoče, da nekateri komposti postanejo kisli med postopkom razkroja, vendar se zdi da se sam nevtralizira, če se pusti na miru, končni izdelek je nevtralen ali rahlo bazičen. Torej je priporočljivo, da testirate  svoj dozoreli kompost na pH, preden se odločite, da je potrebno nevtralizirati kislost.

Zmede me, ko avtor priporoča apnenje komposta v eni knjigi, v drugi pa trdi, »Kontrola pH komposta je redkokdaj problem ki zahteva pozornost, če je material ostaja aeroben.

…  dodajanje bazičnega materiala je redko potrebno pri aerobnem razkroju in v bistvu lahko naredi več škode kot koristi, zaradi izgube dušika, ker bo sproščanje amoniaka kot plina večje pri višjem pH.«

Z drugimi besedami, ne domnevajte da je potrebo apniti vaš kompost. To naredite le če je vaš končni kompost kisel, kar je zelo malo verjetno. Nabavite si opremo za testiranje pH in preverite. Raziskovalci navajajo, da se največje termofilno kompostiranje zgodi pri pH-ju med 7.5 in 8.5, kar je rahlo bazično. Toda ne bodite presenečeni, če je vaš kompost na začetku rahlo kisel. Ko dokončno dozori bi moral postati nevtralen ali rahlo bazičen, in ostati takšen.

Znanstveniki, ki so proučevali različna tržna gnojila, so ugotovili da so kmetijske površine, katerim je bilo dodano kompostirano blato iz čistilnih naprav, boljše izkoristile apno, kot površine brez dodanega kompostiranega blata iz čistilnih naprav. Apno na površinah z kompostom je spremenilo pH globlje v prsti, kar nakazuje da je organska masa pomagala pri premikanju kalcija skozi zemljo »bolje kot karkoli drugega«, navaja dr. Cecil Tester, raziskovalec kemik na USDA’s Microbial Systems Lab in Beltsville, MD. Samoumevna posledica tega je, da bi se moral zemlji dodajati kompost, kadar se dodaja apno.

Morda Gotaas povzame najbolje, »Nekateri komposti operaterji so predlagali, da se doda apno za izboljšanje kompostiranja. To bi se moralo narediti le v redkih primerih, kot je na primer ko se kompostira surov material, ki je zelo kisel zaradi kislosti industrijskih odpadkov ali vsebuje materiale, ki ustvarijo kisle pogoje med kompostiranjem.«

Vir:

• www. humanurehandbook.com

• V slovenščini  www.kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču. 

Kompostni Miti – Pospeševalci Kompostiranja (2/4)

Ali moraš dodati pospeševalce kompostiranja? Ne. To je mogoče eden najbolj presenetljivih pojavov kompostiranja.

V oktobru 1988 sem šel na potovanje v Novo Škotsko v Kanado, da si ogledam občinsko kompostarno. Pokrajina je sprejela zakon po katerem se nobeden organski material ne sme odvreči v okolje. Konec oktobra, ko se je bližal "končni datum", se je praktično ves občinski organski material zbiral in odvažal v kompostarno, kjer se je učinkovito recikliral v humus. Občinski tovornjaki so se preprosto vrnili v zgradbo kompostarne (kompostiralo se je v zaprtem prostoru) in odvrgli tovor na tla.

Material je bil sestavljen iz običajnih gospodinjskih ostankov hrane in ostankov iz restavracij, kot so olupki banan, ostanki kave, kosti, meso, pokvarjeno mleko in ostanki papirja. Občasno je kakšna nevedna oseba prispevala opekač, vendar se je takšen material izločil. Organski material se je potem preveril še za ostale onesnaževalce, kot so steklenice in pločevinke, nato je šel skozi mlin, in končno odložil v betonski kompostni zaboj.

Znotraj 24-48 ur se je temperatura dvignila do 70°C. Nobeden pospeševalec ni bil potreben. Neverjetno, termofilne bakterije so bile že tam, čakajoč v odpadkih na ta trenutek.

Raziskovalci so kompostirali material z in brez pospeševalcev, ter prišlo do zaključka, "da čeprav bogati z bakterijami, nobeden od pospeševalcev ni pospešil kompostiranja ali izboljšalo končnega izdelka… Vzrok neuspeha pospeševalcev, da spremeni kompostni postopek, je enostavno v tem, ker so bakterije, ki so že prisotne v organskem materialu, čisto primerne…

Uspeh kompostiranja brez uporabe posebnih pospeševalcev na Nizozemskem, Novi Zelandiji, Južni Afriki, Indiji, Kitajski, ZDA in še v mnogih drugih krajih, je prepričljiv  dokaz da pospeševalci in drugi dodatki, niso bistveni za kompostiranje organskih materialov."  Ostali navajajo, "Ni podatkov v literaturi, ki bi nakazovali, da dodatek pospeševalcev, mikrobov ali encimov pospeši kompostiranje."

Po nekaterih ocenah, vsebuje en gram človeškega gnoja do bilijon (1.000.000.000.000) bakterij na gram. Narava je že vse pripravila, le začeti je treba.

Vir:

• Kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču.  
• www.HumanureHandbook.com    

Kompostni Miti – Obračanje Komposta (1/4)

 Obračati kompost ali ne obračati, to je zdaj vprašanje?

Kaj je prva stvar, ki vam pride na misel, ko pomislite na kompost? Obračanje kupa. Obrni, obrni, obrni, je postala mantra komposterjev po svetu.

Večino priljubljenosti komposta na Zahodu, lahko pripišemo delu Sira Alberta Howarda, ki je leta 1943 napisal Kmetijski testament (An Agricultural Testament) in še nekaj drugih del na to temo, ki so sedaj poznana kot organsko, biološko kmetijstvo.

Howardova razprava o kompostnih tehnikah se osredotoča na postopke kompostiranja, ki so jih uporabljali lokalni kmetje, postopek je bil razvit v Indiji med letom 1924 in 1931 ter ga poimenoval Indor po mestu v Indiji.

Dve glavni vodili postopka Indor sta: 1) mešanje živalskih in rastlinskih ostankov z nevtralno bazo, kot je apnenčeva moka; in 2) upravljanje kompostnega kupa z fizičnim obračanje. Kasneje je bil postopek Indor sprejet med kompostnimi navdušenci na Zahodu, in danes je še vedno običajno, da vidiš ljudi obračati ter apniti kompostne kupe.

Industrija je sprejela to filozofijo, za katero gre dosti energije, denarja in časa. Nekaterim poklicnim komposterjem, se zdi misel, da komposta sploh ne bi obračal, skoraj bogoskrunstvo. Seveda moraš obračati – za božjo voljo, saj je kompostni kup.

Ali res moraš? No, v resnici ne, ne rabiš obračati, še posebej če kompostiraš na domačem dvorišču, in niti če si poklicni komposter. Potreba da moraš obračati kompost je eden od mitov kompostiranja.

Obračanje lahko služi štirim osnovnim namenom

Prvi, obračanje naj bi dodalo kisik kompostnemu kupu, ki naj bi bil dober za aerobne mikroorganizme. Opozorjeni smo, da če ne bomo obračali našega komposta, bo postal anaeroben in smrdeč, privlačil bo podgane ter muhe in nas bo potisnil v socialno izolacijo v našem sosedstvu.

Drugi, obračanje zagotovi da so vsi deli komposta podvrženi visoki notranji toploti, s tem poskrbimo za popolno uničenje patogenih organizmov in zagotovimo visoko higienično varnost končnega komposta.

Tretji, bolj ko obračamo kompost, bolj je zmešan in sesekljan, boljše izgleda na koncu in s tem bolj primeren za prodajo.

Četrti, pogosto obračanje lahko pospeši kompostiranje.

Ker komposterji na domačem dvorišču ne prodajajo svojega komposta, in jim je običajno vseeno če je kompost malo bolj grob, prav tako se jim tudi pogosto ne mudi. Zato lahko zadnja dva razloga za obračanje komposta črtamo. Poglejmo prva dva.

Štirje načini zračenja komposta

Zračenje je nujno za aerobni kompost, in obstaja precej načinov kako prezračit kompostni kup. Eden je, da prisilno vpihujemo zrak v kompost kup s pomočjo ventilatorjev. Kar je običajno pri velikih kompostarnah. Takšno mehansko, prisilno zračenje ni nikoli potrebno pri kompostiranju na domačem dvorišču, in je omejeno le na velike obrate.

Zračenje lahko dosežemo tudi tako, da napravimo luknje v kompost, napeljemo cevi v njega npr. votle bambusove palice. Ta način je priljubljen med nekaterimi domačimi komposterji. Tretji način je da ga fizično obrnemo, premečemo.

Četrti, v veliki meri prezrt način, je da naredimo kup tako, da so majhni vmesni žepki zraka ujeti v samem kompostu. To dosežemo z uporabo grobega materiala, kot je slama, seno in podobno. Celo poklicni ekološki vrtnarji priznajo, da "dober kompost lahko naredimo brez da bi ga obračali, če so materiali skrbno položeni v kupu, ki je dobro zračen in ima dovolj vlage."

To še posebej drži pri "neprekinjenem kompostiranju", ki je različen od "istočasnega kompostiranja". Istočasen kompost je narejen iz zbranega materiala, ki ga uporabimo istočasno, da naredimo kompostni kup naenkrat. To delajo poklicni komposterji – pripeljejo tovornjak bioloških ostankov in naredijo en velik kompostni kup.

Domači komposterji, še posebej komposterji človeškega gnoja, pridobivajo organske ostanke dnevno, malo po malo in zelo redko, če sploh kdaj, velike količine. Potemtakem, pri neprekinjenem kompostiranju dodajajo material na kompost neprekinjeno, običajno dodajo svež material na vrh kupa.

Kar povzroči, da je termofilno delovanje v zgornjem delu kupa, medtem ko se "porabljen" termofilen material pomika niže in niže v kompostu, kjer ga obdelujejo glive, aktinomicini, deževniki in še mnogo drugih. Z obračanjem neprekinjenega komposta, bi samo razredčili termofilni sloj s porabljenim slojem in prav grobo prekinili vso termofilno aktivnost.

Učinki obračanja komposta

Raziskovalci so merili raven kisika v velikih kompostarnah, kjer so jo primerjali v velikih obrnjenih, in neobrnjenih istočasnih kompostnih kupih, ter prišli do zaključka, da so komposti kupi v glavnem samo-prezračevalni.

"Učinek obračanja kupa je bil v osvežitvi vsebnosti kisika, v povprečju za (samo) 1.5 ure (nad 10% ravnijo), po tem je padla pod 5% in v največ primerih na 2% med aktivno stopnjo kompostiranja… Celo brez obračanja, so vsi kupi sčasoma razrešili svojo razliko vsebnosti kisika ko se je bliža stopnja zrelosti, kar nakazuje da lahko tudi le samo-prezračevanje zadostno oskrbi kompostni postopek… Z drugimi besedami, obračanje kupa ima trenutni vendar majhen trajen učinek na raven kisika."

Ti poskusi so primerjali kompost, ki ni bil obrnjen, ki je bil obrnjen z bagerjem, obrnjen enkrat na dva tedna in obrnjen dvakrat na teden. Zanimivo je, da so isti poskusi pokazali, da so bile patogene bakterije uničene neglede ali je bil kompost obrnjen ali ne. Navajajo, da ni dokazov da bi na populacijo bakterij, kaj vplivalo obračanje komposta. Ni bilo preživele E.coli ali Salomele, kar nakazuje, da "ni bilo statistično važnega učinka, ki bi ga lahko pripisali obračanju."

Neobrnjeni kupi lahko izkoristijo prednosti od dodanega grobega materiala kot je seno ali slama, ki ujameta dodaten zrak in naredita dodatno zračenje nepotrebno. Razen tega, se lahko neobrnjeni kupi prekrijejo z debelim slojem izolacije iz organskega materiala, kot je slama, seno ali celo zrelim kompostom, ki omogoča temperaturi na zunanjem delu kupa, da se dvigne dovolj za uničenje patogenih organizmov.

Slabši in dražji kompost

Ne samo, da je lahko obračanje komposta nepotreben strošek energije, ampak nam zgornji poskusi pokažejo, da ko se istočasen kompost obrača pogosto, se pokažejo še druge slabosti. Na primer, bolj ko se kompostni kup obrača več kmetijskih hranil se izgubi. Ko je bil zrel kompost analiziran na vsebnost organske snovi in izgubo dušika, je neobrnjen kompost pokazal najmanjšo izgubo. Bolj ko se je kompost obračal, večja je bila izguba tako dušika kakor organske mase.

Prav tako je bil kompost dražji, bolj ko se je obračal. Neobrnjen kompost je stal $3.05 na mokro tono, medtem ko je kompost, ki je bil obrnjen dvakrat na teden stal $41.23 na mokro tono, cena je poskočila za 1351%.

Zaključek

Raziskovalci so zaključili da "Kompostni postopki, ki zahtevajo pogosto obračanje, so nenavaden rezultat sodobne priljubljenosti in tehnološkega razvoja kompostiranja, kot je še posebej razvidno iz revij. Ne zdi se da so znanstveno podprti… S skrbnim kompostiranjem, s primerno mešanico in omejenim obračanjem, lahko dosežemo vzoren in kvaliteten izdelek pri majhnih stroških."

In končno, obračanje kompostnega kupa v hladnem podnebju lahko povzroči, da izgubijo preveč toplote. Priporočljivo je, da se v hladnem podnebju kompost obrača čim manj, ali najbolje nič.

Viri: 

• Kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču 
• www.HumanureHandbook.com
• Brinton, William F. Jr. (datum neznan). Sustainability of Modern Composting – Intensification Versus Cost and Quality. Woods End Institute, PO Box 297, Mt. Vernon, Maine 04352 USA – http://www.woodsend.org/pdf-files/sustain.pdf 

Kompostno stranišče - Kompostiranje človeškega gnoja

Danes, ko imamo polne police hrane v trgovinah, nikogar ne skrbi od kod bomo v bližnji prihodnosti dobili prepotrebna gnojila za polja, ki morajo dati vedno več hrane.

Večino gnojil naša polja dobijo iz nafte, naše kmetijstvo temelji na nafti. Z umetnimi gnojili onesnažujemo podtalnico, uničujemo rodovitno prst...

Ko bo nafte zmanjkalo, potem bodo naši traktorji šli mogoče na vodik. 
Na kaj bodo pa šla naša polja?

Za rešitev se moramo le ozreti nazaj, do naši dedov. Naši predniki niso imeli nafte, bili so odvisni od tega kar so imeli pri roki. Kakor takrat, tudi danes mečemo z lopatami denar vstran. Dobesedno serjemo denar in še plačamo, da ga splaknejo drugam, kjer onesnažuje okolje in našo pitno vodo.

Plačamo za čisto pitno vodo v katero se poserjemo, plačamo da ga odplaknejo drugam in znova plačamo, da to isto vodo očistijo. Rešitev bi morala biti logična, nehajmo srati v čisto pitno vodo.

Tako se je jezil že dr. Janez Bleiwes glavni in odgovorni urednik Novic iz leta 1854, ki je opozarjal kako nespametno ravnajo Ljubljančani, ko dragocen gnoj po kanalih spuščajo v Ljubljanico. Prav v isti reki umivajo oblačila in zajemajo vodo za kuho. Medtem, ko morajo naša polja dati vedno več žita, in celo ptičji gnoj (guano) uvažamo iz daljne Amerike.

Tudi leta 1885 v Dolenjskih Novicah avtor začne, da dolenjski kmet tarna nad tem, kakšen revež da je, da si ne more nič pridelati, ker nima živine in s tem gnoja. Vendar ga avtor opozori, da gnoj vsak dan celo meče vstran. In nato pokaže, da ne obstaja samo živalski gnoj, ampak tudi človeški gnoj, ki je tudi najboljši od vseh. Zelo priporoča, da človeški gnoj damo v hlevskega.

Človeški gnoj (blato in urin) je najboljši gnoj od vseh, saj je en kilogram enakovreden trem kilogramom najboljšega kravjega gnoja. Vsebuje tri krat več dušika, kot kravji. Vse to avtor priporoča na podlagi lastnih izkušenj in zaključi članek z mislijo, da upa, da ne bo ostal le glas vpijočega v puščavi.

Danes lahko znova recikliramo človeški gnoj skozi postopek vročega kompostiranja, in ko vključimo zraven temperature, še faktor čas, dobimo dozorel kompost, ki je higienično varen in uporaben za pridelavo hrane za ljudi. Tako je naravni krog zaključen in lahko traja neskončno dolgo.

Takšen sistem recikliranja vsebuje tri elemente, 1) stranišče,  2) pokrivni material in 3) kompostni zaboj. Stranišče je lahko znotraj, saj ne smrdi, ne privlači muh, ne potrebuje vode, urin se ne ločuje, ne potrebuje elektrike, ne proizvede nič odpada in na koncu dobim odličen in varen kompost.

Več informacij, z video posnetki, je na voljo na strani humanurehandbook.com kjer si lahko brezplačno prenesete tudi tretji ponatis odlične knjigo Humanure Handbook (le v angleščini).

Osnovne informacije so na voljo tudi v slovenščini, z video posnetki, ki so podnaslovljeni, na spletni strani www.kompostiranjecloveskegagnoja.com