Vse o Bogomolki

Na vrtu, ali celo v garaži, včasih opazim bogomolko zato sem malo pobrskal o navadah in lastnostih te izjemne žuželke.

Kdo je Bogomolka?

 

Bogomolke (Mantodea) so precej velike žuželke, ki so dobile ime po značilni drži prvega para nog, saj ju bogomolka pogosto drži predse kot v molitvi.

Za bogomolke je značilna velika gibljivost glave, kar je povezano s plenilskim načinom življenja. Glavo z velikimi sestavljenimi očmi obračajo v vse smeri, edina med žuželkami, in na ta način opazujejo plen z obema očesoma, kar je pomembno za čim bolj natančno oceno razdalje do plena.

Kot večina odraslih žuželk tudi bogomolke letijo. V mirovanju imajo krila plosko zložena prek celotne dolžine zadka. Sprednji par kril pokriva večja zadnja krila pahljačaste oblike.  

Bogomolke so neustrašne živali in skušajo, tudi veliko večjega, vsiljivca pogosto odgnati tako, da krila široko razprostrejo in se pred njim postavljajo ter delajo večje kot v resnici so. Če pa se počutijo ogrožene, odletijo stran, saj so kljub svoji velikosti, razmeroma dobre letalke.

Navadna bogomolka (Mantis religiosa) 

Je pogostejša od dveh vrst bogomolk, ki živita v Sloveniji. Osebki te vrste so varovalno obarvani, navadno so v zeleni, najdemo pa tudi živali v rjavih ali sivih barvah. Barva njenega telesa je odvisna od zunanjih dejavnikov, zlasti od prevladujoče barve okolja pred levitvami, ko lahko barvo svojega telesa celo spremeni.

Odrasel samec je dolg od 4 do 6,5 cm; samica, ki jo bomo spoznali po zajetnem zadku, pa celo do 8 cm.

Kje živi?

V Sloveniji je bil njen življenjski prostor sprva le na Obali in v nekaterih toplejših območjih na celini, zadnja leta pa jo lahko opazimo tudi tam, kjer je prej nikoli ni bilo.

Številni ljudje je še danes ne poznajo in se čudijo, ko jo zagledajo na vrtovih, poljih in v drugih okoljih. Njeni premiki so posledica globalnega segrevanja.

S čim se prehranjuje?

Vse bogomolke so izjemne plenilke. Njihov plen so zlasti žuželke, pa tudi predstavniki drugih skupin členonožcev, lotijo pa se celo drobnih vretenčarjev, in tudi vseh živali, ki so manjše od njih.

Pri lovu se zanaša na svojo varovalno obarvanost in potrpežljivost. Na istem kraju lahko miruje ure in ure in preži na živali, največkrat druge žuželke, ki jih pot zanese mimo. Z obliko in barvo se zlije z okolico in v zasedi vztrajno čaka na neprevidnega členonožca ali celo mlado kuščarico, nato pa plen zgrabi s posebej prilagojenim prvim parom nog.

Kako se razmnožuje?

Bogomolke so živali z nepopolno preobrazbo, saj njihov razvojni krog ne vključuje stadija bube. Rastoča, nekrilata, ličinka se večkrat levi, dokler ne odrastejo se levijo 3- do 12-krat, in postaja vse bolj podobna odrasli živali, z zadnjo levitvijo pa dobi še krila polne velikosti in spolno dozori. Slednje jo pravzaprav naredi odraslo.

Parjenje poteka pozno poleti in jeseni, med parjenjem samica ljubimcu pogosto večkrat odgrizne glavo, nato pa ga požre. Znanstveniki so ugotovili, da se to zgodi, kadar so živali v ujetništvu. V naravi pa je to bolj redko, kajti samci po parjenju hitro pobegnejo.

Breja Bogomolka

Samica nato na skrita mesta, na rastlino, pod kamne, odmrle veje ali debla, odloži  rjasto rjave zavoje z jajčeci, ki jih s pomočjo posebnih žlez na zadku obda s proteinskim ovojem, ki se na zraku strdi in tvori kokon ooteko. Samice nekaterih vrst varujejo jajčeca.

Jajčeca bogomolke v kokonu ooteko.

Iz njih se spomladi izležejo nekaj milimetrov velike ličinke, ki so podobne odraslim, vendar so brez kril, so plenilske; večkrat ubijejo in pojedo tudi svoje vrstnike.

Kako dolgo živi in kako preživijo zimo?

Življenjska doba bogomolk je dve do tri leta. V zmernem pasu po navadi živijo samo eno leto na račun visoke stopnje smrtnosti pozimi, saj večina odraslih samic umre od mraza in pomanjkanja hrane.

Večina vrst prezimi v jajčecu, le bogomolke iz rodu Empusa prezimijo kot nimfe.

Bogomolka v garaži.

Kaj jih ogroža?

Za ljudi ni nevarna. Če jeseni po naključju odkrijemo kokon ooteko z jajčeci, ga pustimo pri miru in si zapomnimo kraj, da bomo lahko spomladi preverili, ali se je zarod srečno izlegel. To se večinoma zgodi v začetku maja.

Bogomolka je sicer plenilka, toda tudi sama pogosto postane plen večjim živalcam od sebe. Še zlasti tekne žužkojedim pticam in kuščaricam, žabam in pajkom, ulovi jo tudi domača mačka, največkrat med igro.

Njihovi naravni sovražniki so vsi plenilci, večji od njih. Z njimi se prehranjujejo največkrat žabe in ptiči, pa tudi netopirji, kače in pajki.

Zato se bogomolke podnevi skrivajo pred pticami in ostalimi velikimi plenilci, ponoči pa morajo biti previdne, da jih z eholokacijo, nekakšnim sonarjem, ne najdejo netopirji. Bogomolke menda med letom lahko zaznajo netopirje in se jih otresejo tako, da se vrtoglavo spustijo k tlom.

Viri: Splet in Slike 
http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-107300
http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-98720
http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-70892
http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-58259
http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-22818

Kalorična gostota hrane

Kako shujšat, ne da bi bili lačni - brez štetja kalorij 

Če boste jedli živila, ki imajo nizko kalorično gostoto in visoko hranilno vrednost, ne boste rabili šteti kalorij in, ko ste lačni, jejte, ko ste znova lačni znova jejte. Z resnično hrano ni problema.

Katera je resnična hrana, tukaj slikanica, ki jo razume tudi 5 letni otrok.

Zapomnite si, ni potrebe, da bi bili lačni da bi bili vitki.

In seveda, da ostanete vitki, morate ostati na resnični prehrani.

Načelo kalorične gostote se ukvarja s tem, koliko kalorij ima neko živilo na enoto teže.

Viri:

https://www.forksoverknives.com/the-calorie-density-approach-to-nutrition-and-lifelong-weight-management/

Slikanica resnične hrane: 

https://www.drmcdougall.com/pdf/dr-mcdougalls-cpb-slovenian.pdf

Izdelava 3 delnega kompostnega zaboja

S tem 3 delnim kompostnim zabojem boste uspešno vroče kompostirali, medtem, ko en zaboj zori, se drugi polni. 

Stari kompost je po 10 letih razpadel, lesene stebričke so mikroorganizmi dobesedno pojedli, zato sem naredil novega, verzijo 2.0.

Postavil sem temelj, cev premera 10 centimetrov, v njo sem dal sidro, vse skupaj zabetoniral s suhim betonom in privijačil leseni stebriček. To sem naredil, da ko bodo naslednjič stebrički tako pojedeni, jih bom samo zamenjal, in ne bo potrebno na novo kopat lukenj (sp. slika).

Ko postavite vseh 8, pustite dva dni da se dobro posušijo. Nato začnite privijati še deske. Uporabil sem običajne deske debeline 24mm, in vijake za iverne plošče (4,5x50mm) z navojem po celotnem steblu. Stebričke in deske sem od zunaj pobarval z barvo na vodni osnovi.

Med deskami pustiš malo prostora, da se lahko širijo in krčijo, ter da se hitro posušijo po dežju.

Vrata so po želji, lahko pustite brez vrat. V tem srednjem prostoru hraniš slamo, pokrivni material za kompost. Na vrhu sem privil desko, da je vse skupaj bolj stabilno in seveda preprosto streho, pokrito z bitumensko skodlo.

Tako zgleda na koncu. Sedaj še nekaj stvari na katere morate biti pozorni.

Na notranji strani kompostnega zaboja sem privil še deski, ki bosta držali prednje deske, ki jih bom dajal na prvo stran zaboja, ko se bo le ta polnil. Razdalja med lesenim stebričkom in desko naj bo 5mm večja od debeline prednjih deske.

Za večjo stabilnost komposta, ker samo spredaj ni z ničem pritrjen, daste deske v višini beder, tako se boste lahko še naslonili pri polnjenju. 
Pazite, da bo razdalja med lesenimi stebrički enaka na vrhu. Če imata vrata pazite na dolžino deske, samo do polovice lesenega stebrička, drugače ne boste mogli odpreti vrat.
Zmerite dvakrat, privijte enkrat! Enako naredite še na drugem kompostnem zaboju.

Isto naredi še na sredini, med obema kompostnima zabojema, na vrhu, tako bo celotno kompostišče bolj stabilno. Tudi tukaj pazite na razdaljo med lesenima stebričkoma, še posebej, če boste delali vrata!

Po želji, lahko lesene stebričke in deske ob njih, lahko pokrijete z koški bitumenske skodle, da ih zaščite pred dežjem.

Muca Mika je takoj preverila ali je prostor za slama dobro narejen, in tudi skobec je pustil vizitko.

Več informacij: 
http://kompostiranjecloveskegagnoja.com/