Vsak dan vzamemo najmanj 24 litrov čiste pitne
vode in se dobesedno 'poserjemo' v njo
Ko je bila letos znova suša, ko je vročina dosegal nove rekorde
odkar se meri temperatura, je voda postala dragocena dobrina. Pa vendar, vsak
dan vzamemo najmanj 24 litrov čiste pitne vode in se dobesedno pokakamo in polulamo v
njo.
Sedaj to onesnaženo vodo speljemo čim prej od nas, do velikih
čistilnih naprav, kjer jo očistijo. Vendar tukaj ostane blato, ki ga je še potrebno
obdelati, kar je zelo drag postopek. In na koncu, to blato je potrebo nekam
odložiti.
Za vse to seveda plačamo. Plačamo za čisto pitno vodo v
katero se vsak dan pokakamo in polulamo, plačamo da jo odplaknejo drugam in
znova plačamo, da to isto vodo očistijo. Rešitev
bi morala biti logična, nehajmo kakat in lulat v čisto pitno vodo.
Enosmeren in krožni sistem
To je težek miselni preskok, saj naša družba deluje po enosmernem načelu vzameš-narediš-odvržeš. Ko
zmanjka, ponoviš model, vse dokler se ne pojavi težava, da nimaš več od nikoder
vzeti, hkrati te začne tepsti po glavi kam odvreči.
Medtem narava deluje
po krožnem sistemu. V naravi se vse stvari na koncu reciklirajo, v jeseni
drevo ne rabi več listja in ga odvrže, to listje razpade in spomladi drevo
uporabi hranila da ustvari nove liste.
Tudi mi lahko uporabimo
krožni sistem pri nekaj tako
vsakdanjemu kot je stranišče. Ali ostanemo pri enosmernem-prekinjenem sistemu
ali posnemamo naravo in uporabimo krožni-neprekinjen sistem.
Odpad ali gnojilo
V študiji na Tajskem so merili koliko in kaj izločimo ter
ali bi to bil dober vir za gnojilo. Tako so ugotovili, da na dan izločimo
povprečno 7,6-7,9 gramov dušika (N), 1,6-1,7 g fosforja (P) in 1,8-2,7 g kalija
(K) in še ostale elemente. Raziskovalci zaključijo, da so človeški izločki
pomemben vir gnojila, ki pa ostajajo neizkoriščen na Tajskem.
Za lažjo predstavo, posameznik bi tako lahko pridelal z
svojim gnojem najmanj 120 kg pšenice na leto, iz tega bi dobili 180 kg
polnozrnatega kruha. Pomnoženo z 1,7 milijona prebivalcev Slovenije starejših
od 15 let znese 306.000 ton
polnozrnatega kruha na leto.
Sedaj pridemo do nasprotji, na eni strani onesnažujemo čisto
pitno vodo, ki jo moramo potem očistit, hkrati vržemo vstran tudi gnojila, ki
jih na drugi strani kopljemo v ogromnih rudnik. Fosfor (P) in kalij (K) za
umetna gnojila se kopljeta v rudnikih kot je ta na spodnji sliki v Togo, Afrika.
Medtem bi lahko z eno samo dejavnostjo vsa ta nasprotja rešili.
Tri delni straniščni sistem
Je sistem, ki posnema naravo. Je zelo preprost, poceni,
varen, učinkovit, za njega ne potrebujete elektrike, ne ustvarja nobenega odpada, je brez vode, ker ne onesnažujemo, ne
rabimo ničesar čistit in seveda, ne
smrdi!
Tri članska družina bo v enem letu prihranila 26.400 litrov
vode in hkrati pridobila 1000 litrov odličnega komposta. Običajni pomisleki so,
ali smrdi, ne smrdi. Kaj pa če je kdo bolan, kompost se segreje čez 50 st.C
tudi pozimi doseže to temperaturo,
hkrati z časom (eno leto polni in
eno leto zori) in biološko raznolikostjo,
dajo na koncu varen kompost.
1.
del Kompostno stranišče
Služi kot zbirno mesto, tukaj se še ne dogaja kompostiranje.
2.
del Pokrivni material
Ko se
karkoli neprijetnega vonja odloži v stranišče, se prekrije s čistim pokrivnim
materialom. Nič ročnega mešanja, premikanja, ali kopanja človeškega gnoja ni
potrebno, samo prekrivanje. Pokrivni material, ki se uporablja v stranišču naj
bo nekoliko suh in rahle gostote. Žagovina od dreves je idealna, toda tudi
ostali materiali se lahko uporabijo, odvisno od tega kaj je lokalno pri roki.
Za kompostni zaboj je dobra slama.
3.
del Kompostni zaboj
Zaboj naj ima tri prekate, v enem polnimo (aktiven), v
drugem kompost zori in v tretjem imamo pokrivni material kot je slama za
kompost in žagovina iz žag za stranišče.
Na spodnji sliki so jagode, ki so bile pognojene samo s kompostom iz
človeškega gnoja, so okusne, aromatične in lepe.
Več informacij kako uspešno vroče kompostirati v slovenščini
na:
Avtorjeva knjiga v angleščini:
Viri:
·
Avtorjeva knjiga v angleščini:
·
Več informacij kako uspešno vroče kompostirati v
slovenščini na:
·
Uporaba
odvečnega blata iz občinske komunalne čistilne naprave
·
Študija na Tajskem
