Zgornji naslov je zapisal Victor
Hugo leta 1862 v svojem romanu Nesrečniki,
vse ostalo se od takrat ni dosti spremenilo. Razlika je le, da sedaj poskušamo
očistiti preden zmečemo vstran, še vedno ne razumemo, čeprav je minilo že 151 let.
Tudi sam se malo
poigral ob številkah, koliko Slovenija
zmeče gnoja oz. denarja vstran. Z upoštevanjem koliko pridela na leto povprečna
odrasla oseba dušika (N) v kilogramih, fosforja (P) in kalija (K). Vsi izračuni
so približni, ker vse niha, cene, število ljudi… vendar še vedno dovolj natančno,
da vidimo kam pes taco moli.
Wolgast, 1993
|
N – dušik
|
P - fosfor
|
K – kalij
|
oseba Kg / leto
|
5,7
|
0,6
|
1,2
|
Slovenija ima
okrog 2.055.000 prebivalcev, če upoštevamo malo manjšo številko, zaradi
najmlajših. Dobimo osnovo in vse je odvisno
od kvaliteta gnojila, ki ga kupimo na trgu.
Od 52 do
115 milijonov evrov na leto
Najcenejše je
seveda umetno gnojilo, najdražja pa organska gnojila, kjer zraven tudi veliko število mikroorganizmov, ki so
nujno potrebni za biološko oživljanje tal.
KAN
|
Peletiran
hlevski gnoj |
ORGANO
|
|
na dan
|
63.651 €
|
144.959 €
|
316.849 €
|
na leto
|
23.232.724 €
|
52.909.875 €
|
115.650.000 €
|
Uporabil sem tri
primere, KAN je najugodnejši vendar dolgoročno uničujemo zemljo, ostala dva sta
seveda temu primerno dražja.
Vzel sem
količino hranila na osebo na leto x število prebivalcev (brez najmlajših),
dobim količino v kilogramih npr. dušika vseh Slovencev v letu dni, kar množim s
ceno za kilogram hranila. Kot vidimo so to že lepe številke.
500.000 ton
pšenice
Če želimo
izračunati koliko bi pridelali pšenice
s to količino gnoja, potem potrebujemo koliko kilogramov dušika pridelajo
Slovenci in potrebo po dušiku za pšenico.
Wolgast, 1993
|
N
|
P
|
K
|
Kg / leto
|
5,7
|
0,6
|
1,2
|
kg hranil / leto
|
10.986.750
|
1.156.500
|
2.313.000
|
Pšenica
|
|
Potreba po dušiku (N)
|
120 kgN/ha
|
Pridelek srednji
|
5-6 Ton
|
Z upoštevanjem zgornjih
podatkov, vidimo da bi lahko z vsem človeškim gnojem, ki ga vsakodnevno zmečemo
vstran, pridelali od 457.781 do 549.338
ton pšenice na leto.
Kar pomeni, da bi pridelali več kot dovolj pšenice za prehrano ljudi, saj »Domača poraba žita v Slovenije presega
domačo pridelavo in obsega med 900.000 t do 1mil. t ton letno, od tega se dobri
dve tretjini žita porabi za krmo.«1 Torej rabimo za ljudi okrog
330.000 ton žit.
Sicer nisem prvi, ki bi se poigral z takšnim izračunom, že leta 1871 je v Novicah v članku z naslovom "Vrednost človeškega gnoja" avtor izračunal, koliko bi lahko pridelali več rž in koliko to znese denarja.
Vir:
·
Kako
uspešno in varno kompositrati človeški gnoj, www.kompostiranjecloveskegagnoja.com
·
Human excreta for plant production, Helvi
Heinonen-Tanski, Christine van Wijk-Sijbesma, 2003, www.sciencedirect.com
·
Smernica za strokovno utemeljeno gnojenje,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2010
·
1Analiza stanja in razvojnih možnosti
po posameznih proizvodnih usmeritvah in politikah, http://www.arhiv.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Aktualno/Porocila_delovnih_skupin1608-1.VERZIJA_brez_DS_TK_220909.pdf
·
Tradicionalni slovenski zajtrk, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4350
Ni komentarjev:
Objavite komentar