četrtek, 7. marec 2013

500 000 ton pšenice

Zemlja peša in voda se kuži

Zgornji naslov je zapisal Victor Hugo leta 1862 v svojem romanu Nesrečniki, vse ostalo se od takrat ni dosti spremenilo. Razlika je le, da sedaj poskušamo očistiti preden zmečemo vstran, še vedno ne razumemo, čeprav je minilo že 151 let.


Tudi sam se malo poigral ob številkah, koliko Slovenija zmeče gnoja oz. denarja vstran. Z upoštevanjem koliko pridela na leto povprečna odrasla oseba dušika (N) v kilogramih, fosforja (P) in kalija (K). Vsi izračuni so približni, ker vse niha, cene, število ljudi… vendar še vedno dovolj natančno, da vidimo kam pes taco moli.

Wolgast, 1993
N – dušik
P - fosfor
K – kalij
oseba Kg / leto
5,7
0,6
1,2

Slovenija ima okrog 2.055.000 prebivalcev, če upoštevamo malo manjšo številko, zaradi najmlajših. Dobimo osnovo in vse je odvisno od kvaliteta gnojila, ki ga kupimo na trgu.

Od 52 do 115 milijonov evrov na leto

Najcenejše je seveda umetno gnojilo, najdražja pa organska gnojila, kjer zraven tudi veliko število mikroorganizmov, ki so nujno potrebni za biološko oživljanje tal.


KAN
Peletiran
hlevski gnoj
ORGANO
na dan
63.651 €
144.959 €
316.849 €
na leto
23.232.724 €
52.909.875 €
115.650.000 €

Uporabil sem tri primere, KAN je najugodnejši vendar dolgoročno uničujemo zemljo, ostala dva sta seveda temu primerno dražja.

Vzel sem količino hranila na osebo na leto x število prebivalcev (brez najmlajših), dobim količino v kilogramih npr. dušika vseh Slovencev v letu dni, kar množim s ceno za kilogram hranila. Kot vidimo so to že lepe številke.

500.000 ton pšenice 

Če želimo izračunati koliko bi pridelali pšenice s to količino gnoja, potem potrebujemo koliko kilogramov dušika pridelajo Slovenci in potrebo po dušiku za pšenico.

Wolgast, 1993
N
P
K
Kg / leto
5,7
0,6
1,2
kg hranil / leto
10.986.750
1.156.500
2.313.000

Pšenica
Potreba po dušiku (N)
120 kgN/ha
Pridelek srednji
5-6 Ton

Z upoštevanjem zgornjih podatkov, vidimo da bi lahko z vsem človeškim gnojem, ki ga vsakodnevno zmečemo vstran, pridelali od 457.781 do 549.338 ton pšenice na leto.

Kar pomeni, da bi pridelali več kot dovolj pšenice za prehrano ljudi, saj »Domača poraba žita v Slovenije presega domačo pridelavo in obsega med 900.000 t do 1mil. t ton letno, od tega se dobri dve tretjini žita porabi za krmo.«1 Torej rabimo za ljudi okrog 330.000 ton žit.

Sicer nisem prvi, ki bi se poigral z takšnim izračunom, že leta 1871 je v Novicah v članku z naslovom "Vrednost človeškega gnoja" avtor izračunal, koliko bi lahko pridelali več rž in koliko to znese denarja.



Vir:
·       Kako uspešno in varno kompositrati človeški gnoj, www.kompostiranjecloveskegagnoja.com
·       Human excreta for plant production, Helvi Heinonen-Tanski, Christine van Wijk-Sijbesma, 2003, www.sciencedirect.com
·       Smernica za strokovno utemeljeno gnojenje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2010
·       1Analiza stanja in razvojnih možnosti po posameznih proizvodnih usmeritvah in politikah, http://www.arhiv.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Aktualno/Porocila_delovnih_skupin1608-1.VERZIJA_brez_DS_TK_220909.pdf
·       Tradicionalni slovenski zajtrk, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4350

Ni komentarjev:

Objavite komentar