Štihanje ali lopatanje

Zakaj vrtne zemlje NE obračamo

Mnenje, da mora biti vrtna zemlja prelopatena in čez zimo gola in zmrznjena je med vrtnarji še zelo razširjeno. Takšno početje je za zemljo povsem nenaravno, neustrezno in škodljivo.   

Življenje v tleh omogoča življenje nad zemljo. Poglejmo podrobneje sestavo travniških tal. Ugotovili bomo, da sestavljajo 5% organskih snovi talni organizmi. Preračunano na 1 m² do globine 20 cm znaša to 650 gramov. Na hektar pomeni to 6,5 tone, kar je enako teži 13 krav. Z enim hektarjem travnikov pa lahko ne leto prehranimo le 2 kravi.

Ko zemljo obračamo posegamo v zemeljske plasti, saj v vsaki žive le določene vrste organizmov. Z mešanjem zemlje uničujemo njihovo okolje in seveda tudi njih.

Na našem vrtu ne obračamo zemlje od leta 1994, grede rahljamo in zračimo le z vilami.

Ukrepi za pospeševanje življenja v tleh

Čim manjša obdelava tal, saj z obdelavo tal  uničujemo življenje v tleh, najbolj nevarni so hitro vrteči se stroji (npr. freze). Zemljo zrahljamo in zračimo tako, da jo bodemo z vilami, ne da bi pri tem zemeljske plasti mešali med seboj.

Zastiranje je že star toda še vedno dragocen način ohranjanja tal pred izsušitvijo, zablatenjem, erozijo in zapleveljenost. Zastiralna plast, sestavljena iz trave, slame, listja, komposta in drugega preprečuje izsušitev tal. Slabost je, da se pod zastirko zadržujejo tudi polži, zato mora vrtnar najti kompromis med debelino zastirke, ki bo najbolj primerna.

Zastirka je tudi stalen vir hrane za talne organizme.

Kolobar z ustreznimi vmesnimi kulturami ugodno vpliva na zdravo življenje v tleh. Kolikor bolj enostranska je ponudba hrane, toliko manj talnih bitij lahko preživi.

Zeleno gnojenje, zlasti jeseni z njim izboljšamo zemljo. Grede ali posamezne proste vrste zasejemo s facelije (tudi čez celo leto, odlična paša za žuželke), semeni gorčice, grašice, enoletne detelje ali mešanice za zeleno gnojenje. Korenine zrahljajo tla, pozeblo zelenje pokrije in zaščiti tla ter je hkrati hrana za talne organizme.

Kompost, narava ničesar ne zavrže, nikjer ne zapravlja. Ko kompost dodamo zemlji, učinkuje tako, da poleg hranilnih snovi, ki jih obilno daje rastlinam, zemljo še rahlja, povečuje kapaciteto za vodo in zrak. Poleg tega se v tleh, ki so gnojena s kompostom, hitreje razgradijo sredstva za varstvo rastlin (ki na biovrt ne sodijo). Enako velja za radioaktivne snovi.

Kako izgleda rahljanje zemlje s širokimi vilami tukaj.

Množica talnih organizmov

Vir:

Moj bio-vrt; Marija Omahen, 1991 12. ponatis

Deževnik, Karl Hansche, 1990