Vsako poletje se zgodi isti ritual.
Zaprite
pipo med umivanjem zob.
Ne
zalivajte vrta.
Ne
perite avtomobila.
Ne
polnite bazena.
In seveda – ubogi paradižnik na vrtu
postane skoraj javni sovražnik številka ena.
Medtem pa nekje v ozadju mirno stoji krava
in pije.
In
pije.
In
pije.
Nihče ji ne pošlje
opozorila, naj nekoliko varčuje z vodo.
Voda ni samo tista, ki
priteče iz pipe
Ko
govorimo o porabi vode, gledamo predvsem račun za vodarino.
Toda
največje količine vode pogosto niso v kopalnici, ampak na krožniku.
Vsako
živilo ima svoj vodni odtis – količino vode, ki je potrebna za njegovo
proizvodnjo.
Približne
številke:
· 1 kg
govedine: 15.400 litrov vode
· 1 kg
svinjine: 6.000 litrov
· 1 kg
piščanca: 4.300 litrov
· 1 kg
sira: 5.000 litrov
· 1 kg
jajc: 3.300 litrov
· 1 kg
stročnic: okoli 4.000 litrov
· 1 kg
žit: približno 1.200–1.800 litrov
· 1 kg
krompirja: približno 287 litrov
Torej:
Za
kilogram govedine potrebujemo približno 54-krat več vode kot za kilogram
krompirja.
Krompir
ima približno 98 % manjši vodni odtis kot govedina.
Ampak
zanimivo: ko zmanjka vode, redko slišimo:
“Zmanjšajmo
vodni odtis prehrane.”
Veliko
pogosteje slišimo:
“Ne zalivajte vrta.”
Prebivalec Ptuja varčuje
s kapljami, sistem pa izgublja milijon litrov vode
Povprečen
prebivalec Mestne občine Ptuj porabi približno:
120
litrov vode na dan.
To je:
· 3,7 m³
na mesec,
· približno
43.800 litrov na leto.
Ljudje
so pozvani, naj pazijo na vsak liter.
Toda
hkrati se na območju ptujskega vodovodnega sistema izgubi ogromna količina
vode.
Podatki
kažejo:
· načrpano:
približno 4,8 milijona m³ vode,
· prodano
uporabnikom: približno 3,7 milijona m³,
· izgubljeno:
približno 1,1 milijona m³.
To
pomeni:
1,1 milijonov litrov pitne vode na leto
– 25% vse vode.
Vsak
četrti liter načrpane vode ne pride do uporabnika.
Predstavljajte
si, da bi vsak četrti tovornjak vode preprosto odpeljal v napačno smer in ga ne
bi nikoli videli.
Verjetno
bi bili precej jezni.
Ko pa voda izgine skozi stare cevi, je
problem očitno manj dramatičen.
Lažje
je namreč reči sosedu:
“Ne zalivaj solate.”
Zelenjavni
vrt ni bazen
V času
suše se pogosto zgodi nekaj nenavadnega.
V isti
koš vržemo:
- zalivanje
okrasne trate,
- polnjenje
bazena,
- zalivanje
zelenjavnega vrta.
Toda med
njimi obstaja velika razlika.
Trata
ne hrani nikogar, bazen ne hrani nikogar.
Paradižnik,
fižol, bučke in krompir pa.
Če
človeku prepovemo pridelavo hrane na vrtu, hrane ne izgine.
Samo
preseli se drugam.
Namesto
domačega vrta kupimo zelenjavo pri trgovcu ali kmetu.
In voda se bo še vedno porabila.
Samo ne več na našem
vrtu.
Zelenjavni vrt je
problem, krma za živali pa ne?
Tu
pridemo do zanimivega dvojnega standarda.
Če
človek na vrtu zaliva paradižnik, fižol ali krompir, hitro slišimo:
“V času
suše se tega ne sme!”
Toda če se velike količine vode porabijo za
proizvodnjo krme za živali, je o tem veliko manj javne razprave.
Zakaj?
Ker je
lažje nadzorovati vrt pred hišo kot pa celoten prehranski sistem.
Zelenjava
na vrtu je vidna.
Voda,
porabljena za pridelavo koruze, soje in druge krme, pa je skrita.
Ampak voda ne izgine zato, ker je ne vidimo.
Ena krava lahko popije
toliko vode kot človek v enem letu
Poglejmo
še eno neprijetno številko.
Odrasla
krava popije približno:
· 50–100
litrov vode na dan,
· 1.500–3.000
litrov na mesec,
· 18.000–36.500
litrov na leto.
Krava
molznica v vročini lahko potrebuje tudi:
· 120–200
litrov na dan,
· 3.600–6.000
litrov na mesec,
· 43.800–73.000
litrov na leto.
Za
primerjavo:
Povprečen
prebivalec Ptuja porabi iz vodovoda približno 43.800 litrov na leto.
Torej
lahko ena bolj žejna krava v enem letu popije približno toliko vode kot en
človek.
In to je samo voda, ki jo žival spije.
Ne
vključuje vode za pridelavo hrane zanjo.
Ko
vključimo celoten sistem, pridemo do približno:
15.400 litrov vode za
kilogram govedine.
Kompostno stranišče:
rešitev, o kateri se skoraj ne govori
Zanimivo
je, da obstajajo zelo preprosti načini varčevanja z vodo, o katerih skoraj ne
govorimo.
Na
primer kompostno stranišče.
Danes
pitno vodo dobesedno spuščamo v kanalizacijo.
Povprečen
človek za splakovanje stranišča porabi približno:
30–40
litrov pitne vode na dan.
To je:
· 11.000–15.000
litrov na leto na osebo.
Štiričlanska
družina bi lahko prihranila približno:
45.000–60.000
litrov pitne vode na leto.
To je
več kot letna neposredna poraba enega prebivalca Ptuja.
Toda o tem se govori
veliko manj kot o sosedovem vrtu.
Rastlinska prehrana:
manj pritiska na vodo
Raziskave
kažejo, da imajo prehrane z več rastlinske hrane praviloma bistveno manjši
vodni odtis.
Če
človek preide iz prehrane z veliko mesa in mlečnih izdelkov na pretežno
rastlinsko prehrano, lahko njegov vodni odtis hrane zmanjša za približno 30–60
%. To pomeni več sto tisoč litrov vode
na leto – pogosto okoli 400.000 do 700.000 litrov manjše porabe vode na osebo.
Ena
oseba lahko z rastlinsko prehrano v enem letu prihrani toliko vode, kot bi je
iz pipe doma porabili v približno 10–15 letih.
To ni
vprašanje mode.
Ni
vprašanje, kdo je “boljši človek”.
Je
preprosto vprašanje učinkovitosti.
Če lahko z enako
količino zemlje in vode nahranimo več ljudi, je to pomemben podatek.
Morda ni problem samo v
vrtni cevi
Ko
bo naslednjič suša, se bomo verjetno spet pogovarjali o tem, kdo sme zalivati
vrt.
Morda
pa bi bilo bolj pošteno odpreti širšo razpravo.
O
izgubah v vodovodih.
O
načinu pridelave hrane.
O
tem, koliko vode porabimo za živalske proizvode.
O tem, ali je smiselno prepovedati
pridelavo zelenjave doma, medtem ko sistem izgubi milijon litrov vode.
Voda je
skupna dobrina.
Zato
potrebujemo tudi skupno pamet.
Kajti
morda največji problem ni človek, ki zjutraj zalije svojo solato.
Morda je največji problem, da smo se navadili gledati majhne kapljice pri sosedu, medtem ko spregledamo reko, ki odteka drugje.
