Industrijska proizvodnja hrane za
živali, zlasti piščanca, postavlja človeštvo v resno nevarnost smrtonosne
pandemije. Gripa H5N1,
na primer, se je skoraj zagotovo razvila v industrijskem perutninarstvu na Kitajskem v devetdesetih
letih, zdaj pa kroži v populacijah divjih ptic po vsem svetu.
H5N1 je 60 odstotkov smrtonosen za ljudi. Je več kot desetkrat bolj smrtonosna kot pandemija gripe leta 1918, ki je ubila 700.000 ljudi v ZDA in 50 milijonov po vsem svetu. Stopnja umrljivosti zaradi COVID-19 je za primerjavo približno en odstotek.
Dobra novica je, da H5N1 ni treba mutirati v pandemično obliko. Preprečevanje te katastrofe je pod našim nadzorom, če odpravimo tveganja. To pomeni odpravo ali bistveno spremembo dejavnosti industrijske živinoreje. Ker je v tistih ustanovah, kjer je najverjetneje, da se H5N1 razvije v pandemično obliko.
To stanje odlično ponazarja škodljivost sedanjih gospodarskih in političnih sistemov. Ti sistemi nenamerno silijo podjetja v degradacijo okolja in družbe. Od podjetij zahtevajo, da dajejo prednost donosom delničarjev pred blaginjo in preživetjem človeštva. V knjigah Global System Change ponujam celovit sistemski pristop za razvoj človeških sistemov in družbe v trajnostne oblike, z močnim poudarkom na podjetniškem in finančnem sektorju.
Četrti zvezek serije, »Trajnostna proizvodnja hrane in prehrana«, obširno razpravlja o številnih težavah, ki jih povzroča industrijska pridelava živali in rastlin. Knjiga opisuje, kako je prehod na polnovredno rastlinsko prehrano običajno najmočnejši ukrep, ki ga posamezniki lahko sprejmejo, da izboljšajo svoje zdravje, podaljšajo življenje, izgubijo težo, zaščitijo okolje, olajšajo svetovno lakoto, zmanjšajo mučenje živali in prepreči hude pandemije.
Ta članek razpravlja o povezavah med gojenjem industrijskih živali in hudimi pandemijami, o tem, kako pomanjkljivi sistemi prisilijo podjetja, da zavajajo javnost glede tveganj pandemije, ter o sistemskih in prehranskih spremembah, potrebnih za zaščito človeštva.
Gripa na Kitajskem že tisočletja okužuje perutnino in ljudi. Toda kot vsi virusi se tudi virusi gripe razvijajo, da se zaščitijo. H5N1 in druge oblike visoko patogene aviarne influence (HPAI) se redko razvijejo v jatah na prostem, ker bi bilo to za virus neoptimalno: če virusi prehitro ubijejo ptice, se ne morejo razširiti na druge ptice.
Po drugi strani pa industrijska
reja perutnine v zaprtih prostorih zagotavlja skoraj popolno okolje za razvoj
HPAI. Razvoj HPAI sovpada s širitvijo industrijske proizvodnje perutnine.
Industrijska proizvodnja brojlerjev (mesnih) piščancev pogosto vključuje koncentracijo 20.000–30.000 genetsko podobnih, imunsko oslabljenih ptic v hlevu. Pri nesnicah je pogosto zaprtih več kot 100.000 kokoši na hlev, pogosto v baterijskih kletkah, ki omogočajo malo prostora za gibanje. Piščanci so pakirani skupaj z malo sončne svetlobe in svežega zraka.
Kljune in prste na nogah pogosto odstranimo, da preprečimo poškodbe med bojem. Ptice živijo med vedno večjo količino lastnih odpadkov. Amoniak in druge škodljive kemikalije iz iztrebkov opečejo piščančja telesa in pljuča ter oslabijo njihov imunski sistem, zaradi česar so še posebej dovzetni za viruse.
V teh okoljih H5N1 in drugi virusi HPAI pogosto izboljšajo svoje dobro počutje tako, da se razvijejo v smrtonosne oblike. H5N1 se je prvič pojavil na Kitajskem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Številni strokovnjaki pravijo, da se je razvil v obliko HPAI v industrijski perutninski dejavnosti. Nato je zapustil objekte in okužil prostoživeče ptice. Od oktobra 2021 je bilo v desetinah držav skoraj 3000 izbruhov H5N1 pri perutnini. Da bi preprečili širjenje virusa, so izločili (op.p. pobitih) več kot 77 milijonov ptic.[1]
Piščančja podjetja premikajo ptice v zaprte prostore, da se izognejo okužbi zaradi divjih ptic. To zmanjša okužbe piščancev in poveča dobiček, vendar močno poveča tveganje pandemije. To je zato, ker lahko H5N1 tudi potem, ko so bili piščanci zaprti v zaprtih prostorih, še vedno vstopi in izstopi iz domnevno biološko varnih notranjih perutninskih obratov prek vektorjev, vključno s pticami, glodalci, žuželkami, malimi sesalci, zrakom, vodo, krmo, ljudmi, opremo, razpokami v temeljih in puščanjem stavb.
Ljudje so v rednem stiku s temi obrati. Intenzivno zapiranje ptic v njihove lastne odpadke ustvarja veliko priložnosti za viruse H5N1 in podobne, da se razvijejo v pandemično obliko in nato preskočijo na ljudi ali pa preskočijo na ljudi in nato dosežejo pandemično obliko.
H5N1 se ne prenese zlahka z divjih ptic na ljudi. Toda ljudje in kokoši imajo podobne virusne receptorje. Posledično je perutnina primarni most H5N1 do ljudi. Skoraj vse smrti ljudi zaradi H5N1 so bile posledica ravnanja z okuženo perutnino.
Trajnostna proizvodnja hrane in prehrana se močno sklicuje na odlično knjigo dr. Michaela Gregerja z naslovom »Ptičja gripa: Virus našega lastnega valjenja«. Knjiga vsebuje več kot 3000 referenc in citira številne strokovnjake, ki razpravljajo o resni nevarnosti pandemije H5N1.[2] Na primer, Ian Barr, namestnik direktorja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je dejal: "Ti virusi so kot tiktakajoče tempirane bombe.[1]"
Perutninska podjetja, njihovi menedžerji in politiki, ki od njih sprejemajo denar, očitno nimajo namena škoditi družbi. Iščejo koristi, deloma z zagotavljanjem poceni piščanca. Toda pomanjkljivi sistemi jih pogosto prisilijo, da zavajajo javnost glede tveganj pandemije.
Na primer, za H5N1 pogosto krivijo divje ptice. Toda virus ne bi obstajal v sedanji obliki, če se ne bi razvil v industrijskem perutninarstvu. Poleg tega so ti objekti, kot smo že omenili, najverjetnejša mesta za nadaljnji razvoj H5N1 in podobnih virusov v pandemično obliko.
Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo je dejala: "Izgubljamo dragoceni čas s kazanjem s prstom na divje ptice, medtem ko bi se morali osredotočiti na temeljne vzroke za širjenje epidemije, ki ... [vključujejo] metode kmetovanja, ki množijo ogromno živali na majhne prostore."
WHO za pojav H5N1 krivi »intenzivno perutninsko proizvodnjo«. Direktor Consortiuma of Conservation Medicine je dejal: »Globalna perutninarska industrija je jasno povezana s ptičjo influenco [H5N1]. Brez tega se ne bi zgodilo.[2]«
Tudi piščančja podjetja pogosto pravijo, da H5N1 ni dosegel pandemične oblike in da zato njihovega poslovanja ne bi smeli omejevati. To je smrtonosna prevara. Ko H5N1 enkrat doseže pandemično obliko, bo skoraj zagotovo prepozno, da bi zaustavili njegovo hitro širjenje po svetu. Sedanja cepiva in protivirusna zdravila morda ne bodo delovala proti pandemičnemu H5N1. Tudi če jih imajo, številni državljani med pandemijo ne bodo imeli dostopa do teh zdravil, niti v razvitih državah. Posledično moramo imeti ničelno toleranco do pandemije tipa H5N1.
Najpomembnejši ukrep, ki je potreben za zaščito človeštva, je odpraviti ali bistveno spremeniti industrijsko proizvodnjo perutnine (in v manjši meri prašičev). V državah, kjer podjetja bistveno vplivajo na vlado, kot so ZDA, je malo verjetno, da bodo politiki z omejevanjem industrijske živinoreje ugriznili roko, ki jih hrani. Toda ljudje lahko zmanjšajo tveganje za pandemijo z ozaveščanjem javnosti in OPUSTITVIJO uživanja piščančjega mesa in jajc.
Napačni sistemi omogočajo piščančjim podjetjem, da velik del stroškov in tveganj industrijske proizvodnje piščancev prenesejo na državljane, ki plačujejo davke. Če bi bila podjetja v celoti odgovorna za tveganja in stroške, ki jih nalagajo družbi, bi bil piščanec veliko dražji izdelek.
Ustanovitelji ZDA so tvegali svoja življenja, da bi zaščitili prihodnje generacije. Morali bi se biti vsaj pripravljeni odreči določeni hrani, da bi zaščitili sedanje in prihodnje generacije pred potencialno največjo grožnjo, s katero se sooča človeštvo. Obstaja veliko okusnih rastlinskih alternativ za piščanca, ki lahko zmanjšajo resna tveganja pandemije – še ena prednost sprejetja diete Polnovredne Rastlinske Prehrane.
Posledice pandemije H5N1 bi bile uničujoče. Človeštva ne smemo izpostavljati resnemu tveganju z nadaljnjimi industrijskimi postopki proizvodnje piščancev, ki intenzivno zapirajo ptice v njihove lastne odpadke.
Reference:
1. Brittney J. Miller, Why Unprecedented Bird Flu Outbreaks Are Concerning Scientists, Nature Magazine, May 31, 2022.
2. Michael Greger, M.D., Bird Flu: A Virus of
Our Own Hatching, Lantern Books, 2006.
Vir: https://nutritionstudies.org/the-connection-between-deadly-pandemics-and-our-diets/
By
Frank Dixon July 8, 2022
Ni komentarjev:
Objavite komentar