500 000 ton pšenice

Zemlja peša in voda se kuži

Zgornji naslov je zapisal Victor Hugo leta 1862 v svojem romanu Nesrečniki, vse ostalo se od takrat ni dosti spremenilo. Razlika je le, da sedaj poskušamo očistiti preden zmečemo vstran, še vedno ne razumemo, čeprav je minilo že 151 let.

Tudi sam se malo poigral ob številkah, koliko Slovenija zmeče gnoja oz. denarja vstran. Z upoštevanjem koliko pridela na leto povprečna odrasla oseba dušika (N) v kilogramih, fosforja (P) in kalija (K). Vsi izračuni so približni, ker vse niha, cene, število ljudi… vendar še vedno dovolj natančno, da vidimo kam pes taco moli.

Wolgast, 1993	N – dušik	P - fosfor	K – kalij
oseba Kg / leto	5,7	0,6	1,2

Slovenija ima okrog 2.055.000 prebivalcev, če upoštevamo malo manjšo številko, zaradi najmlajših. Dobimo osnovo in vse je odvisno od kvaliteta gnojila, ki ga kupimo na trgu.

Od 52 do 115 milijonov evrov na leto

Najcenejše je seveda umetno gnojilo, najdražja pa organska gnojila, kjer zraven tudi veliko število mikroorganizmov, ki so nujno potrebni za biološko oživljanje tal.

	KAN	Peletiran hlevski gnoj	ORGANO
na dan	63.651 €	144.959 €	316.849 €
na leto	23.232.724 €	52.909.875 €	115.650.000 €

Uporabil sem tri primere, KAN je najugodnejši vendar dolgoročno uničujemo zemljo, ostala dva sta seveda temu primerno dražja.

Vzel sem količino hranila na osebo na leto x število prebivalcev (brez najmlajših), dobim količino v kilogramih npr. dušika vseh Slovencev v letu dni, kar množim s ceno za kilogram hranila. Kot vidimo so to že lepe številke.

500.000 ton pšenice 

Če želimo izračunati koliko bi pridelali pšenice s to količino gnoja, potem potrebujemo koliko kilogramov dušika pridelajo Slovenci in potrebo po dušiku za pšenico.

Wolgast, 1993	N	P	K
Kg / leto	5,7	0,6	1,2
kg hranil / leto	10.986.750	1.156.500	2.313.000

Pšenica
Potreba po dušiku (N)	120 kgN/ha
Pridelek srednji	5-6 Ton

Z upoštevanjem zgornjih podatkov, vidimo da bi lahko z vsem človeškim gnojem, ki ga vsakodnevno zmečemo vstran, pridelali od 457.781 do 549.338 ton pšenice na leto.

Kar pomeni, da bi pridelali več kot dovolj pšenice za prehrano ljudi, saj »Domača poraba žita v Slovenije presega domačo pridelavo in obsega med 900.000 t do 1mil. t ton letno, od tega se dobri dve tretjini žita porabi za krmo.«¹ Torej rabimo za ljudi okrog 330.000 ton žit.

Sicer nisem prvi, ki bi se poigral z takšnim izračunom, že leta 1871 je v Novicah v članku z naslovom "Vrednost človeškega gnoja" avtor izračunal, koliko bi lahko pridelali več rž in koliko to znese denarja.

Vir:

·       Kako uspešno in varno kompositrati človeški gnoj, www.kompostiranjecloveskegagnoja.com

·       Human excreta for plant production, Helvi Heinonen-Tanski, Christine van Wijk-Sijbesma, 2003, www.sciencedirect.com

·       Smernica za strokovno utemeljeno gnojenje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2010

·       ¹Analiza stanja in razvojnih možnosti po posameznih proizvodnih usmeritvah in politikah, http://www.arhiv.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Aktualno/Porocila_delovnih_skupin1608-1.VERZIJA_brez_DS_TK_220909.pdf

·       Tradicionalni slovenski zajtrk, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4350

Vroč kompost in 40 cm snega

Danes znova malo sneži, to me je spomnilo na zadnjič ko je padlo dobrih 40 centimetrov snega v enem dnevu. Takrat se je lepo videlo kako je kompost sredi zime vroč.

Saj je naredil na sredini, skozi ves sneg majhno luknjo, kot nekakšen dimnik, skozi katerega je uhajala toplota, kot se vidi na spodnjih slikah.

Bakterije ne počivajo niti pozimi, le hraniti jih moramo redno.

Kako lahko tudi vi uspešno vroče kompostirate na domačem dvorišču pa tukaj, KompostiranjeČloveškegaGnoja.com 

Victor Hugo - Nesrečniki

Victo Hugo znan po svojem romanu »Notredamski zvonar«, vendar se v svojem še enem velikem klasičnem delu »Nesrečniki«, dotakne človeškega gnoja, onesnaževanja rek in zmanjševanja rodnosti prsti, ter celotnega sistema kanalizacije, ki jo označi za napako in vest mesta.

Kanalizacija je napaka

"Pariz zmeče letno petindvajset milijonov v vodo. To ni nikaka prispodoba. Kako in na kakšen način? Dan in noč. S kakšnim namenom? Brez vsakega namena. In kaj si misli? Nič si ne misli. Le čemu? Za prazen nič. In po katerem svojem organu? Po svojem črevesu. Kaj pa je njegovo črevo? Kanalizacija.

Petindvajset milijonov, to je najumerjenejše približno število, ki ga navaja ocena posebne znanosti.

Po dolgem tipanju je znanosti danes znano, da je najrodovitnejše in najuspešnejše gnojilo človeški gnoj. Sramovati se moramo, da so to vedeli Kitajci pred nami. Kakor pripoveduje Eckeberg, ga ni kitajskega kmeta, ki bi šel v mesto, da ne bi prinesel od ondod na koncih bambusovega trsta dvoje polnih veder tistega, čemur pravimo svinjarija. Po zaslugi človeškega gnoja je kitajska zemlja še vedno tako mlada kot v Abrahamovih časih. Kitajsko žito vrača do stodvajsetkrat zrno semena. Nobeno guano se po svoji plodovitosti ne more primerjati z nesnago kake prestolnice.  Veliko mesto je najmogočnejša gnojna jama. Če bi uporabili mesto za gnojenja polja, bi bil uspeh gotov. Če je naše zlato gnoj, je narobe naš gnoj zlato.

In kaj počnemo z zlatom gnoja? Pomečemo ga v brezno.

Z velikimi stroški pošiljamo konvoje ladij, da bi na južnem tečaju nabirale govno galebov in pingvinov, neizračunljivi element blaginje, ki ga imamo pri roki, pa mečemo v morje. Ves človeški in živalski gnoj, kar ga zemlja zgubi, bi zadostoval za prehrano sveta, če bi ga dali zemlji, namesto da ga zmečemo v vodo.

Kupi smeti v uličnih kotih, vozovi blata, ki drdrajo ponoči po ulicah, gnusni sodi gnoja, smrdljivi potoki podtalnega blata, ki jih pokriva tlak, ali veste, kaj je to? To vam je cvetoč travnik, zelena trava, materina dušica, mačehica, žajbelj, to vam je divjačina, to vam je živina, zadovoljno mukanje velikih bikov zvečer, to vam je dišeče seno, zlato žito, kruh na vaši mizi, topla kri v vaših žilah, zdravje, radost, življenje. Tako hoče skrivnostno stvarstvo, ki je spreminjanje na zemlji in preobrazba v nebesih.

Spravite to v velik topilnik; blaginja po prišla iz njega. Rejena polja pomenijo hrano za ljudi.

Nihče vam ne more braniti, da odvržete takšno bogastvo in da me imate povrhu vsega še za smešnega. Toda to je vrhunec vaše nevednosti.

Statistika je izračunala, da samo v Francija izlije vsako leto skozi ustja svojih rek v Atlantski ocean pol milijarde. Le poglejte. S temi petsto milijoni bi lahko plačali četrtino proračunskih izdatkov. Toda spretnost človeka je taka, da se raje znebi teh petsto milijonov v kanal. Tako odnaša pravo hrano našega ljudstva, tukaj kapljo po kaplji, tam kjer v valovih bedno bruha naša kanalizacija v reke, in velikanski zbiri naših rek v ocean. Sleherno riganje naših kanalizacij nas velja tisoč frankov. In to ima dve posledici: zemlja peša in voda se kuži. Iz brazde stopa lakota, iz reke pa bolezen.

Danes je na splošno znano, na primer, da Temza prav zdaj zastruplja London.

Kar se tiče Pariza, so morali v zadnjem času prestaviti večino iztokov kanalizacije navzdol po reki niže od poslednjega mosta.

Dvocevna priprava, opremljena z ventili in zapornicami, ki vsesava in pretaka nazaj, osnoven sistem drenaže, preprost kakor človeška pljuča, in katera obratuje že v marsikateri vasi Anglije, bi zadostovala, da bi privedla v naša mesta čisto vodo polj in vrnila na naša polja bogato vodo mest, in s to lahko izmenjavo, najpreprostejšo na svetu, bi ohranili doma petsto milijonov, ki jih zmečemo ven. Toda na to nihče ne misli.

V želji da bi storili nekaj dobrega, počenja sedanji sistem škodo. Namen je dober, učinek žalosten. Menijo da čistijo mesto, vendar izčrpavajo ljudstvo.

Kanalizacija je napaka. "

Vir:

Victor Hugo, Les Misérables, 1862

DZS; Peti del "Jean Valjean"; Druga knjiga: Leviatanovo črevo; Prvo poglavje: "Od morja prikrajšana zemlja"

Kako uspešno in varno kompostirati človeški gnoj 

Victor Hugo:

http://www.britannica.com/EBchecked/topic/274974/Victor-Hugo

http://en.wikipedia.org/wiki/Victor_Hugo