2 metrski paradižnik v posodi

Kako vzgojiti paradižnik, ki ni cepljen v navadni posodi do višine dveh metrov

Vsako leto posadimo dva paradižnika v posodo, ki stoji pred hišo. Če gre vse narobe, da je npr. toča ali vsi paradižniki na vrtu zbolijo, bo ta pred hišo in napuščem običajno ostal zdrav.

Posoda je stara plastična kad, ki pa je bila letos očitno zadnjič, saj že čisto razpada. Sestava zemlje je takšna, od dna proti vrhu, vse količine so približne. Treba je preizkušat in opazovati.

 Sestava:

·       na dnu je dobrih pet litrov šote

·       nato mešanice zemlje in komposta iz človeškegagnoja v razmerju 1:1 ( skupaj petindvajset litrov)

·       pol litra gnojila Cvetal Agrosol po robu posode (drugo leto brez njega, saj je v pol litra le petintrideset gramov dušika)

·       na koncu po vrhu dodano še pet litrov komposta iz človeškega gnoja

Ker je pod napuščem, ob steni in na južni strani je potrebno paradižnik zalivati, najbolje z deževnico. In kot se vidi na sliki se je počutil zelo dobro in zrasel v višino dva metra, do balkona. Velikost paradižnika je srednja.

Takšen način vzgoje lahko uporabite tudi na balkonu, terasi… samo stopite ven in že imate svež, okusen ter zdrav lasten paradižnik.

Linearni model proti krožnemu

Človeški linearni model razmišljanja, proti, naravnemu krožnemu modelu. 

Narava deluje po krožnem modelu, lep primer je listje na drevesu. Spomladi na drevesu zraste novo listje, ki opravlja svojo nalogo vse do jeseni. Takrat drevesa odvržejo liste, ki postane hrana za talne organizme, čez zimo se spremenijo v humus, katerega drevo spomladi ponovno uporabi za izdelavo novega listja.

Takšen krožni model lahko deluje praktično neskončno dolgo, narava ne pozna odpada, prej ali slej se uporabi vse.

Medtem, ko je človek uporabil linearni (enosmeren) način razmišljanja, ki je temeljil na preprosti logiki, vzameš-narediš-odvržeš. Ko zmanjka, ponoviš model, vse dokler se pojavi težava, da nimaš več od nikoder vzeti, hkrati te začne tepsti po glavi kam odvreči.

Sedaj smo prišli, do točke, ko bomo morali spremeniti naš enosmerni (linearni) način razmišljanja in ga prilagoditi krožnemu. 

Tri delni kompostno straniščni sistem je lep primer, krožnega modela, kjer se ne proizvaja odpad in lahko traja neskončno dolgo.

  

Viri:
Kako uspešno termofilno (vroče) kompostirati na domačem dvorišču, naravni krožni model - kompostiranjecloveskegagnoja.com
- steadystate.org
- www.ellenmacarthurfoundation.org/circular-economy
- www.humanurehandbook.com 

Predavanje petek 10.8.2012

V petek 10.8.12 bom imel predavanje kako lahko uspešno kompostiramo človeški gnoj, brez ločevanja blata in urina z vsemi kuhinjskimi ostanki, kamor spadajo tudi masti, olja, meso, ribe, mleko, mokri kuhinjski ostanki… 

Človeški gnoj kompostiramo sedaj že 3 leta, zreli kompost pa uporabljamo predvsem na zelenjavnem vrtu, in ja, vsi smo še živi in zdravi ;-) Stranišče je v kopalnici na toplem in ne smrdi ter nima nobenih zračnikov.

na lokaciji »STARA ŠOLA« - Velika Pirešica 1, Žalec Petek, 10. avgust 2012 ZDRAVJE, NOVA ZNANJA, – modra dvorana 18:00– 19:00  Termofilno (vroče) kompostiranje na domačem dvorišču Kako se bomo znašli, če ne bo več mogoča uporaba sodobnih stranišč? Postavitev notranjega kompostnega stranišča. Varno kompostiranje “človeškega gnoja” brez smradu, skupaj z vsemi kuhinjskimi ostanki.

Doma kompostiramo že dolgo, vendar nikoli nisem bil povsem zadovoljen, ker pri neprekinjenem kompostiranju, kjer se material dodaja (običajno) vsak teden, se zelo težko vzpostavi termofilna (vroča) faza.

S tridelnim kompostno straniščnim sistemom, sem prihranil pri vodi, in pridobil okrog 1m³ (1000 litrov) odličnega komposta. Brez elektrike, brez tehnologije, brez odpada in brez smradu. Več na predavanju, kjer bom predstavil tudi svoje izkušnje.

Kako veš da je kompost varen?

Temperatura, čas, biološka raznolikost, antibiotiki, tekmovanje, oviranje.

Pogosto vprašanje je, “Kako veš, da so bili vsi deli komposta izpostavljeni dovolj visoki temperaturi, da je ubila vse patogene organizme? “ Odgovor bi moral biti očiten: ne veš. Nikoli ne boš. Razen, seveda, če boš pregledal vsak kubični centimeter svojega komposta za patogenimi mikroorganizmi v laboratoriju. Kar bi verjetno prišlo par tisoč evrov  in pridelal najdražji kompost v zgodovini.

Vendar ni samo vročina komposta tista, ki povzroči uničenje človeških, živalskih in rastlinskih patogenih organizmov, ampak je kombinacija več faktorjev, vključno z:

·        tekmovanje za hrano med kompostnimi mikroorganizmi

·        oviranje in nasprotovanje med kompostnimi mikroorganizmi

·        poraba med kompostnimi mikroorganizmi

·        biološka toplota, proizvedena od kompostnih mikroorganizmov, in

·        antibiotiki, proizvedeni od kompostnih mikroorganizmov

Na primer, ko so bakterije gojili v inkubatorju pri 50°C brez komposta in posebej v kompostu pri 50°C, so v kompostu umrle že po 7 dneh, toda v inkubatorju so živele 17 dni. To nakazuje, da ni samo temperatura odločilna, ki določa o smrti patogene bakterije. Ostali faktorji, ki so navedeni prej nedvomno vplivajo na sposobnost preživetja ne-domorodnih mikroorganizmov, kot so človeški patogeni organizmi v kompostnem kupu.

Ti faktorji zahtevajo kolikor je mogoče veliko in raznoliko populacijo, ki se najbolje dosežejo pri temperaturah pod 60°C. Eden izmed raziskovalec navaja, da »je bilo zapaženo pomembno zmanjšanje števila patogenih organizmov v kompostu, ki ni presegel temperature 40°C« Ni dvoma, da vročina ki jo proizvedejo termofilne bakterije uniči patogene mikroorganizme, viruse, bakterije, praživali, (protozoa), gliste in jajčeca, ki bi mogoče bili v človeškem gnoju.

Temperatura pri 50°C, če se obdrži štiriindvajset ur, je dovolj da ubije vse patogene organizme, nižja temperatura bo rabila več časa.Temperatura pri 46°C bo rabila cel teden, da uniči vse patogene organizme, višja temperatura bo mogoče rabile le nekaj minut. Nekateri raziskovalci poudarjajo, da bodo vsi patogeni organizmi umrli pri temperaturi okolice (normalna temperatura zraka), če se le pusti dovolj časa.

  

Ko sta Westerberg in Wiley kompostirala blato iz čistilnih naprav, katero sta cepila z polio virusom, Salomnelo, jajčeca glist, in Candida albicans, sta ugotovila da je v kompostu, ki je imel tri dni temperaturo 47-55°C, je uničil vse te patogene organizme. 

Ta pojav je bil potrjen tudi od drugih raziskovalcev, vključno z Gotaas-om, ki navaja, da patogeni organizmi ne morejo preživeti temperatur 55-60°C več kot trideset minut do ene ure. Prvi cilj kompostiranja človeškega gnoja, bi torej moral biti narediti takšen kup, ki se bo segrel dovolj, da uniči vse patogene organizme, ki bi se mogoče našli  v gnoju.

NI SAMO TEMPERATURA

Vseeno, temperatura v kompostu je previsoko hvaljena lastnost komposta, ki je včasih preveč napihnjena. Ljudje lahko verjamejo, da je temperatura komposta edina ki lahko uniči patogene organizme, torej bodo hoteli, da je njihov kompost vroč kolikor je le lahko. To je pomota. Dejstvo je, da je kompost lahko prevroč, in ko je, uniči biološko raznovrstnost mikrobiološke skupnosti. 

Kot en raziskovalec navaja, »Raziskovalci so pokazali, da temperatura ni edini mehanizem vpleten v uničenje patogenih organizmov, in da višja temperatura kot je potrebna lahko v resnici naredi pregrado do uspešne sanitacije pod določenimi pogoji«. Mogoče lahko le ena vrsta (Bacillus stearothermophilus) prevladuje v kompostu med stopnjo velike vročine, in tako izžene ali uniči ostale prebivalce komposta, kar vključuje glive in aktinomicine, kakor večje organizme, katere lahko celo vidiš.

Kompost, ki je prevroč lahko uniči svojo lastno biološko skupnost in zapusti maso organskega materiala, ki se mora znova poseliti, z namenom da se nadaljuje potreben razkroj organske materije v humus. Večja verjetnost je, da bodo takšen steriliziran kompost naselile nezaželene bakterije, kot je Salomenela.

Raziskovalci so pokazali, da biološka raznovrstnost komposta deluje kot pregrada, da bi ga poselile takšne neželene bakterije kot je Salomonela. V odsotnosti biološke raznovrstnosti »prvotne flore«, kar se zgodi pri sterilizaciji zaradi prevelike vročine, se lahko Salmonela razraste.

Biološka raznovrstnost komposta je tudi pomembna, ker pomaga pri razkroju organskega materiala. Na primer, pri visoki temperaturi 80°C, se v treh tednih razkroji le 10% blata iz čistilne naprave, medtem ko se pri 50-60°C, 40% blata razkroji le v sedmih dneh.

 BIOLOŠKA RAZNOLIKOST in ANTIBIOTIKI

Nižje temperature očitno dovoljujejo bogatejšo raznolikost živih bitij, kar ima za posledico hitrejši razkroj organske materije. Eden raziskovalec navaja, da se optimalni razkroj izvaja pri temperaturah med 55-59°C in optimalna termofilna dejavnost pri 55°C, obe temperaturi sta enaki temperaturam za uničenje patogenih organizmov. Vendar, študija opravljena leta 1955 na Michiganski Državni Univerzi nakazuje, da se optimalen razkroj dogaja še pri nižjih temperaturah, pri 45°C.

Še eden raziskovalec trdi, da se največji razkroj dogaja med 45-55°C, medtem ko največja mikrobiološka raznovrstnost zahteva temperature med 34-45°C. Očitno še je vedno nekaj prostora v teh ocenah, saj znanost »kompostnega poljedelstva« sedaj še ni tako natančna. Višek toplote, vseeno ni prevelika skrb domačih komposterjev.

Nekateri termofilni aktinomicini, kakor tudi mezofilne bakterije, proizvajajo antibiotike ki kažejo precejšno učinkovitost proti ostalim bakterijam in vendar kažejo nizko stopnjo škodljivosti, ko so se testirali na miših. Vse do ene polovice termofilnih sojev lahko proizvede antimikrobne sestavine, nekatere od teh so se pokazale učinkovite proti E.coli in Salomoneli.

En termofilni soj z optimalno rastjo pri 50°C proizvede snov, ki bo »pomembno pomagala pri zdravljenju okužene površinske rane v kliničnih testih na človeških osebkih. Produkt(i) so tudi spodbudili rast različnih celičnih tipov, vključno z različnimi živalskimi in rastlinskimi kulturami tkiv in enoceličnih alg.« 

Proizvodnja antibiotikov od strani kompostnih mikroorganizmov teoretično pomagajo v uničenju človeških patogenih organizmov, ki bi mogoče lahko obstajali v organskem materialu pred kompostiranjem.

 

Tudi če vsak košček kompostnega materiala ni podvržen visoki notranji toploti kompostnega kupa, kljub vsemu postopek termofilnega kompostiranja ogromno pripomore k ustvarjanju higieničnega organskega materiala. Ali z besedami ene skupine kompostnih profesionalcev, »Visoke temperature, ki se dosežejo med kompostiranjem, pomagajo s tekmovanjem in antagonizmom (nasprotovanjem) med mikroorganizmi [t.i. biološka raznolikost] zmanjšajo precej število rastlinskih in živalskih patogenih organizmov. Medtem, ko nekateri odporni patogeni organizmi lahko preživijo in se preostali držijo v hladnejšem delu kupa, vendar je nevarnost za bolezen močno zmanjšana.«

ORGANIZMI DOBRI, SLABI

Če imajo domači komposterji dvome o obstoju patogenih organizmov  v njihovem kompostu iz človeškega gnoja, ga lahko on/ona uporabi za okrasni vrt namesto za pridelavo hrane. Na kompostu iz človeškega gnoja lahko zrastejo čudovite grede rož, grmov ali dreves. 

Nadalje, patogeni organizmi še naprej umirajo, tudi potem ko se kompost doda v zemljo, kar ni presenetljivo, saj imajo človeški patogeni organizmi raje toplo in vlažno okolje človeškega telesa. Kot pravijo raziskovalci Svetovne Banke »celo patogeni organizmi, ki ostanejo v kompostu, izginejo hitro v zemlji.« [Kompostiranje Nočne Zemlje - Night Soil Composting, 1981]. Na koncu, kompost se lahko testira na patogene v laboratoriju.

Nekateri pravijo, da je nekaj patogenih organizmov v zemlji ali kompostu v redu. »Še en vidik, ki ga dosti ljudi ne vidi je, da ne kompost in ne zemlja nista brez patogenih organizmov. V resnici si ne želiš popolnoma brez patogenih organizmov, zato ker vedno hočeš da ima obrambni sistem na čem vaditi. Torej je majhno število organizmov, ki povzročajo bolezni želeno. Toda to je to.«   

Patogeni organizmi imajo »minimalno dozo za okužbo« kar niha od enega tipa patogena do drugega, kar pomeni da je potrebno določeno število patogenih organizmov, da se začne okužba.

Ideja, da mora biti kompost sterilen je torej napačna. Mora biti sanitaren (higieničen), kar pomeni da mora biti populacija patogenih organizmov močno oslabljena, zmanjšana ali uničena.

V resničnosti, povprečen domači komposter običajno ve, če je njegova družina zdrava ali ne. Zdrave družine imajo le malo skrbi, in so lahko prepričani da je varno vrnit njihov termofilni kompost zemlji, če upoštevajo preprosta navodila v knjigi Humanure Handbook, glede temperature in zadrževalnega časa. 

Po drugi strani, bodo vedno ljudje ki so fekofobi in ne bodo nikoli prepričani, da je kompost iz človeškega gnoja varen. Ti ljudje verjetno ne bodo nikoli kompostirali svojega človeškega gnoja, torej… komu mar?

Vir:
humanurehandbook.com
kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Slika zrelega komposta iz človeškega gnoja

Ker se marsikdo sprašuje kako izgleda zreli kompost iz človeškega gnoja, sem na oblačen dan slikal kupček komposta.

Kompost seveda ne vsebuje le človeškega gnoja, tega je v mojem primeru okrog 60%, ostalo so vsi organski ostanki, ki se naberejo doma in na vrtu, katere le damo v kompost brez drobljenja, mletja ali kakšne predhodne obdelave, vključno z prepovedanimi ostanki, kot so ribe, meso, olja…

Spodaj je slika na belem papirju v oblačnem vremenu. Glive, mikroorganizmi, deževniki… so razgradili vse kar je romalo v kompost. In na koncu ne izgleda nič posebnega, kot kupček zemlje, bogatega s humusom.

Še za primerjavo kompost na tleh.

In v kompostniku.

kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Samotarske čebele – izdelajte gnezdilnico

V Sloveniji smo doslej našli 560 vrst divjih čebel in so zelo pomembne pri opraševanju. Njihova prisotnost na vrtu je tudi dober pokazatelj čistosti okolja. Z malo truda jih lahko privabite.

Sam sem preprosto narezal bambusove palice na manjše kose in jih postavil, kar sem imel pri roki. V prvem primeru ogrodje majhne preše in staro zanič vedro. Vse skupaj zaščitil pred dežjem in utrdil z posušeno travo. V obeh primerih so se naselile.

Večina vrst živi samotarsko. Vsaka samica sama pripravi gnezdo in poskrbi za hrano svojega potomstva. Mnoge samotarske čebele nabirajo le pelod ene same rastlinske vrste ali nekaj sorodnih rastlin.

Čebele gnezdijo na različne načine. Mnoge skopljejo rove v tla, druge pa poiščejo primerne luknje v lesu, denimo zapuščene rove lesovrtih hroščev, razpoke med kamenjem ali votla rastlinska stebla.

Naravovarstvenik Ivan Esenko na spodnji video povezavi pokaže kako za njih na sila preprost način izdelamo gnezdilnice iz opeke,  trsja in lesa.

Video: kako na preprost način izdelamo gnezdilnice zasamotarske čebele

Tudi prazne polžje hišice so lahko dom. Rdečedlake dišavke (Osmia rufohirta) si za gnezdo izberejo prazno polžjo hišico. Znotraj jo obložijo s kašo iz zgrizenega listja, s katero označijo tudi zunanjost hišice. Nato vanjo znosijo pelod in medičino, odložijo jajčece in gnezdo zaprejo z zgrizenim listjem in peskom. Hišico nato odkotalijo med rastlinje, kjer jo dobro skrijejo.

Vir:

http://www2.pms-lj.si/andrej/cebele.htm

http://dominvrt.si/clanek/rubrika/moj-projekt/video-koristne-cebele-ki-ne-nabirajo-medu.html

Mrzla zima – vroč kompost

Pri zunaj mrzlih -8°C v kompostu vročih 53°C

Kljub mrzlim dnevom pod ničlo, ki so se začeli 25.1.2012 in vztrajali do 16.2.2012, torej kar dobri 2/3 meseca, je kompost s človeškim gnojem držal visoko temperaturo. 

Spodaj na sliki sta dva termometra, zgornji meri zunanjo temp. in kaže -8°C, drugi kompostni termometer na globini 50 cm, kaže v kompostu 128°F (53°C).

Tako izgleda kompost na ta dan, 11 februarja, desno zgoraj na sliki se vidi luknja kjer je topel zrak našel pot ven.

Temperature pod ničlo so se začele proti koncu januarja in so vztrajali že 18 dni kot sem posnel te fotografije. Spodnja rdeča črta kaže zunanjo temperaturo.

Takšne temperature domači komposterji običajno dosežemo le pri istočasnem kompostiranju, medtem ko pri neprekinjenem kompostiranju zelo težko, saj rabimo stalen vir gnoja.

Kar pa pri kompostiranju človeškega gnoja ni problem, saj mi temperatura na globini v 50 cm (toliko je dolg kompostni termometer) celo zimo nikoli ni padla pod 50°C.

Slovar:

Istočasno kompostiranje: kup je narejen iz zbranega materiala, ki ga uporabimo istočasno, da naredimo kompostni kup naenkrat. To delajo poklicni komposterji – pripeljejo tovornjak bioloških ostankov in naredijo en velik kompostni kup.

Neprekinjeno kompostiranje: domači komposterji, še posebej komposterji človeškega gnoja, pridobivajo organske ostanke dnevno, malo po malo in zelo redko, če sploh kdaj, velike količine. Potemtakem, pri neprekinjenem kompostiranju dodajajo material na kompost neprekinjeno, običajno dodajo svež material na vrh kupa.

KompostiranjeČloveskegaGnoja.com  - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču