Če ničesar ne onesnažimo, ne rabimo ničesar čistit

Vsak dan vzamemo najmanj 24 litrov čiste pitne vode in se dobesedno 'poserjemo' v njo

Ko je bila letos znova suša, ko je vročina dosegal nove rekorde odkar se meri temperatura, je voda postala dragocena dobrina. Pa vendar, vsak dan vzamemo najmanj 24 litrov čiste pitne vode in se dobesedno pokakamo in polulamo v njo.

Sedaj to onesnaženo vodo speljemo čim prej od nas, do velikih čistilnih naprav, kjer jo očistijo. Vendar tukaj ostane blato, ki ga je še potrebno obdelati, kar je zelo drag postopek. In na koncu, to blato je potrebo nekam odložiti.

Za vse to seveda plačamo. Plačamo za čisto pitno vodo v katero se vsak dan pokakamo in polulamo, plačamo da jo odplaknejo drugam in znova plačamo, da to isto vodo očistijo. Rešitev bi morala biti logična, nehajmo kakat in lulat v čisto pitno vodo.

Enosmeren in krožni sistem

To je težek miselni preskok, saj naša družba deluje po enosmernem načelu vzameš-narediš-odvržeš. Ko zmanjka, ponoviš model, vse dokler se ne pojavi težava, da nimaš več od nikoder vzeti, hkrati te začne tepsti po glavi kam odvreči.

Medtem narava deluje po krožnem sistemu. V naravi se vse stvari na koncu reciklirajo, v jeseni drevo ne rabi več listja in ga odvrže, to listje razpade in spomladi drevo uporabi hranila da ustvari nove liste.

Tudi mi lahko uporabimo krožni sistem pri nekaj tako vsakdanjemu kot je stranišče. Ali ostanemo pri enosmernem-prekinjenem sistemu ali posnemamo naravo in uporabimo krožni-neprekinjen sistem.

Odpad ali gnojilo

V študiji na Tajskem so merili koliko in kaj izločimo ter ali bi to bil dober vir za gnojilo. Tako so ugotovili, da na dan izločimo povprečno 7,6-7,9 gramov dušika (N), 1,6-1,7 g fosforja (P) in 1,8-2,7 g kalija (K) in še ostale elemente. Raziskovalci zaključijo, da so človeški izločki pomemben vir gnojila, ki pa ostajajo neizkoriščen na Tajskem.

Za lažjo predstavo, posameznik bi tako lahko pridelal z svojim gnojem najmanj 120 kg pšenice na leto, iz tega bi dobili 180 kg polnozrnatega kruha. Pomnoženo z 1,7 milijona prebivalcev Slovenije starejših od 15 let znese 306.000 ton polnozrnatega kruha na leto.

Sedaj pridemo do nasprotji, na eni strani onesnažujemo čisto pitno vodo, ki jo moramo potem očistit, hkrati vržemo vstran tudi gnojila, ki jih na drugi strani kopljemo v ogromnih rudnik. Fosfor (P) in kalij (K) za umetna gnojila se kopljeta v rudnikih kot je ta na spodnji sliki v Togo, Afrika. Medtem bi lahko z eno samo dejavnostjo vsa ta nasprotja rešili.

Tri delni straniščni sistem

Je sistem, ki posnema naravo. Je zelo preprost, poceni, varen, učinkovit, za njega ne potrebujete elektrike, ne ustvarja nobenega odpada, je brez vode, ker ne onesnažujemo, ne rabimo ničesar čistit in seveda, ne smrdi! 

Tri članska družina bo v enem letu prihranila 26.400 litrov vode in hkrati pridobila 1000 litrov odličnega komposta. Običajni pomisleki so, ali smrdi, ne smrdi. Kaj pa če je kdo bolan, kompost se segreje čez 50 st.C tudi pozimi doseže to temperaturo, hkrati z časom (eno leto polni in eno leto zori) in biološko raznolikostjo, dajo na koncu varen kompost.

1. del Kompostno stranišče

Služi kot zbirno mesto, tukaj se še ne dogaja kompostiranje.

2. del Pokrivni material

Ko se karkoli neprijetnega vonja odloži v stranišče, se prekrije s čistim pokrivnim materialom. Nič ročnega mešanja, premikanja, ali kopanja človeškega gnoja ni potrebno, samo prekrivanje. Pokrivni material, ki se uporablja v stranišču naj bo nekoliko suh in rahle gostote. Žagovina od dreves je idealna, toda tudi ostali materiali se lahko uporabijo, odvisno od tega kaj je lokalno pri roki. Za kompostni zaboj je dobra slama.

3. del Kompostni zaboj

Zaboj naj ima tri prekate, v enem polnimo (aktiven), v drugem kompost zori in v tretjem imamo pokrivni material kot je slama za kompost in žagovina iz žag za stranišče.

Na spodnji sliki so jagode, ki so bile pognojene samo s kompostom iz človeškega gnoja, so okusne, aromatične in lepe. 

Več informacij kako uspešno vroče kompostirati v slovenščini na:

www.KompostiranjeCloveskegaGnoja.com

Avtorjeva knjiga v angleščini:

www.humanurehandbook.com

Viri:

·       Avtorjeva knjiga v angleščini:

www.humanurehandbook.com

·       Več informacij kako uspešno vroče kompostirati v slovenščini na:

www.KompostiranjeCloveskegaGnoja.com

·       Uporaba odvečnega blata iz občinske komunalne čistilne naprave

http://drugg.fgg.uni-lj.si/1851/

·       Študija na Tajskem

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11886091

Osasti pajek

Pajki so pomembni plenilci žuželk, s čimer uravnavajo njihovo številčnost. Eden največjih in najbolj pogostih pajkov v Sloveniji je Osasti pajek.

Pajki veljajo za ene najmanj priljubljenih živali, mnogo ljudi se tako odzove zaradi strahu in gnusa, čeprav so pri nas živeči popolnoma nenevarni.

Pajke vedno pogosteje načrtno gojijo na ekoloških kmetijah kot naravne sovražnike škodljivcev, saj so pomembni plenilci žuželk, s čimer uravnavajo njihovo številčnost

Osasti pajek (Argiope bruennichi) med največjimi in bolj pogostimi, ime je dobil po vzorcu, ki je podoben osi. Plete mreže v nizki travi, sam ga najpogosteje opazim na paradižniku, zunaj in v rastlinjaku.

Mreže, ki jih ti pajki začnejo graditi v mraku ali v zgodnjih jutranjih urah, so razmeroma velike. V njih je vedno vpleten poseben cikcakast vzorec, imenovan stabilimentum, katerega vloga zaenkrat še ni pojasnjena (zgoraj na sliki pod pajkom).

Strah vzbujajoče so predvsem samice, ki so tako, kot je za pajke značilno, večje od samcev. Samci so pol manjši in svetlo rjave barve.

Samec čaka, da samica spolno dozori, po zadnji levitvi, ko so njeni strupniki začasno razmehčani, pa se pari z njo. Kljub temu samica v večini primerov ubije in požre samca med parjenjem.

Samci imajo zato mehanizem, ki pomaga zagotoviti, da bo samico oplodila ravno njihova sperma - pedipalp, s katerim jo prenesejo do samičine spolne odprtine, se med parjenjem pogosto odlomi in odprtino zapečati, tako da se samica ne more ponovno pariti

Osasti pajki lovijo leteče žuželke in kobilice, obvladajo pa celo prasketače, hrošče, ki se v nevarnosti branijo s pekočimi kemikalijami, ki jih izbrizgajo iz žlez na zadku.

In še nekaj malega o pajkih. Pajki so na Zemlji so že več kot 300 milijonov let, imajo modro kri, ki deluje kot hidravlična tekočina. Gibanje pajkov je namreč kombinacija dela mišic in načel delovanja hidravlike, kot jih pri nekaterih strojih uporabljamo tudi ljudje.

V povprečju je pajkova svila stokrat tanjša od človeškega lasu, osemkrat močnejša od jekla ter dvakrat bolj raztegljiva od najlona.

Viri:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Osasti_pajek
http://www.bibaleze.si/clanek/novice/je-strupen.html

http://www.primorske.si/Plus/7--Val/Pajki-so-na-Zemlji-ze-vec-kot-300-milijonov-let

59 cm dolga korenina radiča

Zakaj vrtne zemlje NE obračamo, drugič

Letos mineva točno 20 let odkar smo zadnjič »štihali« oz. obračali zemljo na vrtu. Vendar se zato zemlja ne zbije, rahljanje z navadnimi vilami je dovolj. Več o tem tukaj.

Spodaj je slika prezimnega radiča, ki je bil vzet z vrt, in se mu ni pretrgala korenina. Ker je bil cel marec 2014 brez dežja, je očitno radič pognal korenino do vlage in to je bilo kar daleč. 

Za sliko v polni velikosti klikni na njo.

59 cm dolga korenina prezimnega radiča

 

Štihanje ali lopatanje

Zakaj vrtne zemlje NE obračamo

Mnenje, da mora biti vrtna zemlja prelopatena in čez zimo gola in zmrznjena je med vrtnarji še zelo razširjeno. Takšno početje je za zemljo povsem nenaravno, neustrezno in škodljivo.   

Življenje v tleh omogoča življenje nad zemljo. Poglejmo podrobneje sestavo travniških tal. Ugotovili bomo, da sestavljajo 5% organskih snovi talni organizmi. Preračunano na 1 m² do globine 20 cm znaša to 650 gramov. Na hektar pomeni to 6,5 tone, kar je enako teži 13 krav. Z enim hektarjem travnikov pa lahko ne leto prehranimo le 2 kravi.

Ko zemljo obračamo posegamo v zemeljske plasti, saj v vsaki žive le določene vrste organizmov. Z mešanjem zemlje uničujemo njihovo okolje in seveda tudi njih.

Na našem vrtu ne obračamo zemlje od leta 1994, grede rahljamo in zračimo le z vilami.

Ukrepi za pospeševanje življenja v tleh

Čim manjša obdelava tal, saj z obdelavo tal  uničujemo življenje v tleh, najbolj nevarni so hitro vrteči se stroji (npr. freze). Zemljo zrahljamo in zračimo tako, da jo bodemo z vilami, ne da bi pri tem zemeljske plasti mešali med seboj.

Zastiranje je že star toda še vedno dragocen način ohranjanja tal pred izsušitvijo, zablatenjem, erozijo in zapleveljenost. Zastiralna plast, sestavljena iz trave, slame, listja, komposta in drugega preprečuje izsušitev tal. Slabost je, da se pod zastirko zadržujejo tudi polži, zato mora vrtnar najti kompromis med debelino zastirke, ki bo najbolj primerna.

Zastirka je tudi stalen vir hrane za talne organizme.

Kolobar z ustreznimi vmesnimi kulturami ugodno vpliva na zdravo življenje v tleh. Kolikor bolj enostranska je ponudba hrane, toliko manj talnih bitij lahko preživi.

Zeleno gnojenje, zlasti jeseni z njim izboljšamo zemljo. Grede ali posamezne proste vrste zasejemo s facelije (tudi čez celo leto, odlična paša za žuželke), semeni gorčice, grašice, enoletne detelje ali mešanice za zeleno gnojenje. Korenine zrahljajo tla, pozeblo zelenje pokrije in zaščiti tla ter je hkrati hrana za talne organizme.

Kompost, narava ničesar ne zavrže, nikjer ne zapravlja. Ko kompost dodamo zemlji, učinkuje tako, da poleg hranilnih snovi, ki jih obilno daje rastlinam, zemljo še rahlja, povečuje kapaciteto za vodo in zrak. Poleg tega se v tleh, ki so gnojena s kompostom, hitreje razgradijo sredstva za varstvo rastlin (ki na biovrt ne sodijo). Enako velja za radioaktivne snovi.

Kako izgleda rahljanje zemlje s širokimi vilami tukaj.

Množica talnih organizmov

Vir:

Moj bio-vrt; Marija Omahen, 1991 12. ponatis

Deževnik, Karl Hansche, 1990

Brstični ohrovt

V brstičnem ohrovtu je dvakrat več beljakovin in nekoliko več ogljikovih hidratov kot v zelju, zato ima tudi večjo energijsko vrednost. Vsebuje vse pomembne aminokisline, sestavine v brstičnem ohrovtu zmanjšujejo količino holesterola v krvi, zato je pomembno živilo tudi pri preprečevanju arterioskleroze.

Liste brstičnega ohrovta uporabljamo podobno kot zeljnate liste za obkladke pri kožnih ekcemih, ranah, razjedah. Sveži, potolčeni listi spodbujajo izločanje strupenih snovi iz kože, zato so obkladki iz listov primerni za lajšanje bolečin pri revmatizmu, protinu, oteklih udih, glavobolu in zobobolu.

S presnim sokom, iztisnjenim iz svežih listov, zdravimo čire na želodcu, rane na dvanajstniku, črevesju. Podobno kot zelje priporočajo sok brstičnega ohrovta pri kroničnem zaprtju, za čiščenje krvi, znižuje krvni tlak, pomaga preprečevati gripo, pri bronhialni astmi, ledvičnih kamnih in pri boleznih ožilja.

Gojenje

Kapusnice dobro uspevajo v globoko obdelani, najbolje že jesen pognojeni in prerahljani zemlji. Če gnojimo spomladi, trosimo dozorel gnoj, ker po gnojenju s svežim gnojem sadike bolehajo, napadejo jih tudi razni škodljivci. Na sveže pognojeni zemlji ne zraste okusen in tudi ne trpežen pridelek.

Brstični ohrovt bo prezimil le, če ne bomo pretiravali z gnojenjem z dušikom. Da si zagotovimo dober in zdrav pridelek, je treba kolobarit, to je sejati in saditi kapusnice vsako leto na druge grede.  

Seme poznih sort, kamor spada tudi brstični ohrovt,  sejemo na prosto v setvene grede v marcu in aprilu. Ko imajo sadike štiri ali pet listov so primerne za sajenje na vrtove na 50-60 cm vsaksebi, lahko ob rob grede, in še kam, kjer je rasla zgodnja že pobrana zelenjava. Uspešno sadimo po dežju zjutraj ali proti večeru, oblačni dnevi so primernejši kot sončni.

Kapusnice največkrat sadimo preplitvo. Saditi jih je treba globoko, da pridejo sadike do kličnih listov v zemljo in da stebla ne olesene, kar ovira pretakanje hrane. Prav tako tudi bolj trdno stoje in se ne nagnejo pod težo težkih glav.

Za odganjanje škodljivcev pa posejemo ali posadimo v bližino brstičnega ohrovta kapucinke, koper, kamilico, žajbelj ali poprovo meto.

Pozno jeseni se listi povesijo in pokrijejo goste glavice in jih s tem precej zavarujejo pred mrazom.  Odstranimo jih le, če želimo jeseni pospešiti dozorevanje brstov. Dolgotrajen suh mraz ga lahko uniči, zato je nanj smiselno računati nekje do konca januarja.

Pri brstičnem ohrovtu so užitni majhni, krepki brsti v pazduhah listov. Trgamo jih sproti, kakor dozorevajo. Pozneje se namreč odprejo in niso več lepi. Seveda pa so še vedno užitni, zato jih (vsaj na domačem vrtu) ne zavržemo, ampak jih kljub temu porabimo.

Brstov ne peremo pred hranjenjem v hladilniku. Lahko ga zamrznemo, tako da ga kratko blanširamo in na hitro ohladimo v ledeno mrzli vodi. Še bolje je, da rastline, če suh mraz le predolgo traja, izpulimo, presadimo v večje posode s peskom in prestavimo v hladne in vlažne kleti, garaže ali verande.

Vir:

- »Več zelenjave - več zdravja« - Založnik, Kmečka knjiga, 1955

- http://www.semenarna.si/kapusnice/category/brsticni-ohrovt

Odpad ali gnojilo, znova

·       Človeški odpad so človeški iztrebki, ki niso bili reciklirani.

·       Odpad je material, ki nima nobene vrednosti.

·       Ljudje, ki reciklirajo stvari, le teh ne zavržejo/zapravijo.

·       Ljudje, ki kompostirajo svoj gnoj, ne proizvedejo človeškega odpada v obliki telesnih iztrebkov.

Oprostite, vem da je težko zaobjeti koncept, da je človeški odpad nekaj kar ustvarimo z izbiro, z namenom.

V današnjem jeziku je danes izraz človeški odpad sinonim za človeški urin in blato (iztrebki). Sčasoma se bo to spremenilo. Ni neizogibno, da ustvarjamo človeški odpad naravno. Naravno proizvedemo človeški gnoj. Kar počnemo z njim, določa ali bo odpad ali ne. To se mogoče komu zdi kot banalna stvar. Vedno ste vedeli da so iztrebki človeški odpad,  zatorej se mu je vedno reklo človeški odpad.

Na drugi strani, lahko razširite vaše razumevanje. Kot se razumevanje in zavest spreminja, tako se tudi jezik spreminja. Človeški »odpad« ni več primerna beseda, ko se govori o človeškem gnoju, razen če se ta gnoj (gnojilo) odvrže. Ni nobenega razloga, da ne bi mogli razčistit izrazov, razviti jezik, in izboljšati komunikacijo in razumevanje. 

Kaj je človeški odpad? Človeški odpad je cigaretni ogorki, prazna pločevinka za pivo ki leži ob cesti, stiroporna embalaža za hamburger, plenice za enkratno uporabo, zavržena elektronika, zavržene steklenice, stare avtomobilske gume, jedrski odpadki, izpušni plini, šestnajst milijonov litrov pitne vode ki jo odplaknemo naša stranišča vsaki dan, in milijoni ton organskih ostankov zavrženih v okolje leto za letom.

Azijsko Recikliranje

Že tisočletja Azijci reciklirajo človeški gnoj. Kitajci uporabljajo človeški gnoj v kmetijstvu od dinastije Shang, pred 3000-4000 leti. Zakaj mi na zahodu nismo? Azijska kultura, v glavnem Kitajci, Korejci, Japonci in ostali, so spoznali, da so človeški izločki naravna surovina, kakor da bi bili odpad.

Kjer smo mi imeli človeški odpad, so oni imeli »nočno zemljo«. Mi smo proizvedli odpad in onesnaženje, oni so proizvedli gnojilo (hranila) za zemljo in hrano. Jasno je da so Azijci bolj razviti kakor zahod v tem oziru. In tako je tudi prav, saj delajo na razvoju trajnostnega kmetijstva že štiritisoč let na isti zemlji.

Štiritisoč let ti ljudje obdelujejo en in isti kos zemlje, z malo ali brez kemičnih gnojil in, v mnogih primerih, proizvedejo večji pridelek kakor zahodni kmetje, kateri hitro uničujejo prst v svojih deželah, skozi izčrpavanje in erozijo.

Dr. King zapiše, »Mednarodna koncesija mesta Šanghaj v letu 1908, je podelila Kitajskemu pogodbeniku privilegij, da je lahko vsako jutro zgodaj zjutraj vstopil v zasebne in javne prostore in odnesel nočno zemljo, za kar je plačal več kot 31.000$ zlata za 78.000 ton [človeškega gnoja]. Vse to, mi ne samo da vržemo vstran, ampak potrošimo še zato veliko denarja.«

Če slučajno niste ujeli, pogodbenik je plačal 31.000$ zlata za človeški gnoj, ki mu pravi »nočna zemlja« in ne kot dr. King napačno »odpad«. Ljudje ne plačajo, da bi kupili odpad, plačajo z denarjem za stvari, ki imajo vrednost.

Napredek znanosti

Kako to, da so Azijci razvili odlično razumevanje  recikliranja človeških hranil, ki prežema njihovo splošno zavest in je popolnoma sprejeto ter se jemlje kot nekaj samoumevnega, medtem ko mi nismo? Konec koncev, mar nismo mi razviti narod znanstvenikov? Dr. King zapiše zanimivo opazko glede znanosti: Piše:

»Vse do leta 1888, in še potem po dolgotrajni trideset letni vojni, so zbrani najboljši znanstveniki vse Evrope, končno priznali, da stročnice delujejo kot gostitelj za nižje organizme, ki živijo na njihovih koreninah, ti organizmi so v glavnem odgovorni za vzdrževanje dušika v zemlji, ki ga črpajo neposredno iz zraka, ki so nato skozi razkroj vrne nazaj.

Toda stoletja prakse so naučili kmetje čez celotno Azijo, da so določene rastline bistvene za vzdrževanje rodnosti prsti. In tako so v vsaki od treh dežel gojili stročnice, v kolobarju z ostalimi rastlinami, z namenom gnojenja prsti. To je ena njihovih tradicionalnih praks.«

V naši kulturi verjamemo, da moramo počakati na strokovnjake, da ugotovijo kako stvari stojijo, preden lahko trdimo da res nekaj vemo. To nas zgleda, postavilo nekaj  stoletji za Azijci. Sigurno se mi zdi čudno, da ljudje ki so pridobili svoje znanje v resničnem življenju skozi prakso in izkušnje, da se jih ignorira ali naredi nepomembne z strani akademskega sveta in vladnih agencij.

Takšne agencije bodo priznavale samo učenje, ki se zgodi znotraj okvirja institucij. Kot tako ni čudno, da se Zahod tako počasi plazi proti trajnostnem bivanju na planetu Zemlja.

Čudno kot se mogoče zdi, pravi King, da danes ni, in kot zgleda nikoli ni bilo, tudi v največjih ter najstarejših mestih Japonske, Kitajske ali Koreje, ničesar kar bi spominjalo na kanalizacijo, ki jo danes uporablja Zahod.

Ko sem vprašal prevajalca, če ni bilo običajno med zimskimi meseci, da bi nočno zemljo odstranili v morje, kot najcenejšo in hitrejšo metodo odstranitve [raje kot reciklirat], njegov odgovor je bil hiter in oster, »Ne, to bi bilo škoda. Ničesar ne vržemo vstran. Je vredno preveč denarja.« Kitajec, je rekel King, ne odvržejo ničesar vstran, ker imajo več čas na umu glavni namen kmetijstva.«

Mogoče, nekoč, bomo tudi mi razumeli.

 

Azija danes

Danes Azijci opuščajo trajnostne kmetijske postopke, katere je dr.King opazil skoraj stoletje nazaj. V Kyotu, Japanska, na primer, »nočna zemlja se zbira higijenično na zadovoljstvo uporabnikov, le da se na koncu razredči v centralnem zbirnem centru,in se spusti v kanalizacijski sistem in konvencialno napravo za obdelavo kanalizacijski odplak.«

Leta 1956 se je na Kitajskem recikliralo 90% človeškega gnoja, kar je predstavljalo tretjino vseh gnojil, ki so se uporabila v državi. Danes je na Kitajskem poraba umetnih gnojil poskočila preko 600% med letoma 1960 in sredino 1980, in danes Kitajska uporablja dvakratno količino umetnih gnojil na hektar, kakor je svetovno povprečje.

Med 1949 in 1983 se je vnos dušika in fosforja povečal za faktor deset, medtem ko se je pridelek povečal le za tri krat.

Onesnaženje vode na Kitajskem se je zelo povečalo, saj se 70% vse odpadne vode spusti v glavne reke. Leta 1988 so v Šanghaju zabeležili pol milijona hepatitisa A, ki se je širil z onesnaženo vodo. »Vedno bolj se Kitajske mestne oblasti obračajo k sežigalnicam in odlagališčem, kot način reševanja svojih odpadkov, raje kot recikliranje in kompostiranje. Kar pomeni, da Kitajska kakor zahod, prelaga problem na ramena naslednjih generacij.«

Za občutek zgodovinske perspektive, bom za konec citiral dr.Arthura Stanleya, uradnika za zdravje mesta Šanghaj, Kitajska, v svojem letnem poročilu za leto 1899, ko je bilo na Kitajskem 500 milijonov ljudi. V tem času se ni uporabljalo nobenih umetnih gnojil – samo organski, naravni materiali, kot so kmetijski ostanki in človeški gnoj:

»Glede sanitacije mesta Šanghaja, kot primerjava med higieno Vzhoda in Zahoda, lahko rečemo, da če je dolžina življenja v državi kazalnik dobre sanitacije, so Kitajci vredni študije vseh, ki se jih tiče javno zdravje. Očitno je, da je  stopnja rojstva dosti večja od stopnje smrti, in da je tako moralo biti v obdobju tri do štiritisoč let. Kitajska higiena, ko jo primerjamo z srednjeveško Anglijo, se pokaže kot  napredna.«

Soroden članek - Odpad ali surovina

http://domaci-vrt.blogspot.com/2010/11/odpad-ali-surovina.html

Vir:

·       The Humanure Handbook, Joseph Jenkins

    www.humanurehandbook.com 

·       Kako uspešno in varno kompostirati človeški gnoj, www.kompostiranjecloveskegagnoja.com

·       King, F.H., (1911). Farmers of Forty Centuries. Rodale Press: Emmaus. 

http://www.permaculturenews.org/files/farmers_of_forty_centuries.pdf

·       »nočna zemlja« - izraz, ki označuje, da sta se surovo blato in urin zvečer odvrgla na polja

Kakanje čepe

Iztrebljanje čepe je učinkovit, nenasilen način kako si lahko pomagamo pri kar nekaj težavah, kot je na primer hemoroidi, zaprtje,…

Sicer pa slika pove več kot tisoč besed.

Pri iztrebljanju v sedečem položaju ostane mišica puborectalis, ki pomaga zadrževati blato, napeta, danka pa se ne izravna, zato se črevo nikoli povsem ne izprazni. 

Pri čepečem iztrebljanju se mišica sprosti in danka se izravna.

Lahko se naučite čepeti na školjki, vendar tukaj stalno obstaja nevarnost padca ali da se školjka zlomi. Lahko si naredite pripomoček za oporo ali nabavite kakšen na internetu.

Če pa si naredite kompostno stranišče, ki je visoko samo kot plastično vedro (dobrih 30cm), torej je lažje stopit na njega, in tudi ni nevarnosti da bi se zlomilo, zraven boste pridobili še odličen kompost.

   

    

Da ne bom odkrival tople vode, je tukaj bolj obsežen članek o kakanju čepe.

Seveda je najbolj zanesljiva pot za lažje kakanje, več polnovredne rastlinske hrane z vlakninami, kakor naši paleolitski predniki 104g/dan, ali prebivalci podeželja na Kitajskem 77g/dan ali na podeželju v Afriki 60-120g/dan. Če se boste držali priporočil 30g/dan, potem boste dolgo sedeli na školjki.

Pobarvano rumeno: Paleolitska, Podeželska Kitajska, 
Podeželska Afrika (gramov vlaknin na dan)

Za konec, čepenje je za vse tiste, ki so dovolj gibčni, da se lahko postavijo v čepeč položaj, z vajo lahko dosežejo tudi nekateri tisti, ki sedaj ne morejo. V primeru resnejših bolezni in okvar se prej vsekakor posvetujte z zdravnikom ali fizioterapevtom.

Hm, to se pa sliši kot na televiziji.

Viri:
￮ Hrana za kakanje brez problema: https://www.drmcdougall.com/health/education/cpb/slovenian/
￮ Pripomoček: http://www.naturesplatform.com/health_benefits.html

￮ Knjiga v slovenščini, kjer je kar precej namenjeno o kakanju čepe:
https://sites.google.com/site/narapetrovic/clovek
￮ Video s Slovenskimi podnapisi; lažje kakat in shujšat na en mah:
https://nutritionfacts.org/video/lose-two-pounds-one-sitting-taking-mioscenic-route/

￮ Kako uspešno in varno kompostirati človeški gnoj, www.kompostiranjecloveskegagnoja.com