Ptičja gnezdilnica

Kako izdelati ptičjo gnezdilnico v 4 preprostih korakih.

Izdelava gnezdilnice je preprosta, potrebujete les ter nekaj vijakov in žebljev. Preden začnete si preberite splošna navodila o izdelavi.

1. Potrebujete načrt

Pri načrtih upoštevajte debelino lesa, da je enak kot v načrtu, če ni, si preračunajte mere. Les je lahko, vezan les ali gladka lesena deska. 

Sam sem uporabil za stene in dno vezan les debeline okrog 15 mm. In za streho vezan les namenjen za zunanjo uporabo.

Načrt za klasično gnezdilnico dobite tukaj in še tukaj.
 

2. Izrežite vse  kose

Upoštevajte preprosto pravilo, "dvakrat meri, enkrat reži".

Sedaj izrežite vse kose po načrtu. Na prednji stranici naredite še luknjo primerne velikosti, glede na ptice, ki jih želite privabiti.

Na spodnji strani strehe sem z krožno žago naredil takšne štiri zareze, da ne bi slučajno dež zamakal v gnezdilnico.

 3. Sestavite gnezdilnico

Z vijaki sestavite gnezdilnico, če delate po zgornjima načrtoma, potem prednjo stranico pritrdite z žebljema, ki bosta služila kot tečaj, da boste lahko očistili gnezdilnico.

Sam sem na streho še pritrdil bitumensko strešno skodlo v rdeči barvi

Lahko pa naredite po načrtu, ki ga v kratkem Video predstavi Ivan Esenko

4. Postavite gnezdilnico

Ko je gnezdilnica narejena jo postavimo na primerno varno mesto.

Kljub temu, da imam par dreves, ki so visoka več kot tri metre, vendar na njih ne morem varno namestiti gnezdilnic. Tako sem se odločil, da postavim debelejšo letev dolžine štiri metre ( zakopal slab meter v zemljo ), v bližino drevesa in na njo pritrdim gnezdilnico.

Gnezdilnico sem tudi pobarval od zunaj s premazom na vodni osnovi. Na spodnji sliki sinica preverja, če je kaj sumljivega v okolici, preden smukne noter. 

Za več informacij je tukaj odlična stran z različnimi načrti za različne ptice, navodili o nameščanju gnezdilnic, in podrobnimi opisi ptic.

Na levi strani je Menu z podrobnimi navodili, načrti, pogostimi napakami…

Viri:

http://www.gnezdilnice.si/index.php?path=gnezdilnice_podmeni1

http://www.dominvrt.si/clanek/rubrika/moj-projekt/video-privabite-ptice-v-svoj-vrt.html

Bakreno orodje za vrt

Spomladi leta 2010 letoma sem kupil bakreno orodje. Že prej sem na spletu prebral o Viktor Schaubergerju, izumitelju in strokovnjaku na področju vode.

Ker je na našem koncu dostikrat suša sem se odločil, da si nabavim bakreno orodje.

Bakreno orodje z svojim nemagnetinimi lastnostmi naj bi pomagalo zadrževati vodo v prsti, prav tako, bi povečalo pridelek, zdravje rastlin in odvračalo polže.

Moje skromne izkušnje po dveh letih, ki so bila sušna, so, da je seveda bilo še vedno potrebno zalivati, posebno rastline, ki ne prenašajo dobro vročino, kot je visok fižol, vendar je vseeno obrodil dobro, večina je imela zelo malo ali nič.
Nekaterih bolj odpornih vrtnin nismo zalivali nič, in so bile čisto v redu. 

Še vedno pa je najbolj pomembna živa prst z dosti humusa.

Glede polžev je težko reči, ker je bila dvoletna suša očitno preveč tudi za rdeče polže, saj jih je letos bilo zelo malo, imamo pa jih že od leta 1993 (prinesli so jih v bližnji sadovnjak). Tako če bo naslednjo leto bolj blizu povprečnim padavinam, bom videl kako je s polži, če se bo trend nadaljeval. Tukaj je zanimiva razlaga na angleški strani, zakaj jim ne ustreza bakreno orodje http://www.implementations.co.uk/site/slugs

Po petih letih (2015) bakreno orodje še uporabljam,  izkušnja je pozitivna, gre lažje v zemljo, ni tako težko, je lepo in še kaj bi se našlo.

 Kar se tiče polžev, jih je manj, predvsem majhnih. Še vedno pa se jih mora pobirati.

 Tudi pri suši se pozna, najbolj občutljive rastline se morajo zalivati, pri ostalih se lahko redkeje.

Sem sem kupil preko predračuna v Avstriji (orodje dobil po pošti na dom).

http://www.kupferspuren.at/Gartengeraete/Partner_AUT.htm

Tukaj je še ena trgovina z večjo izbiro.

http://www.kupfer-anton.net/modules/shop/index.php?cPath=21

Nekaj izbire je tudi v Sloveniji.
http://www.ostijarej.com/sl/

Viktor Schauberger, nekaj o njem.

http://www.pks.or.at/menu_en.html

http://www.schauberger.co.uk/

http://www.implementations.co.uk/site/concept

2 metrski paradižnik v posodi

Kako vzgojiti paradižnik, ki ni cepljen v navadni posodi do višine dveh metrov

Vsako leto posadimo dva paradižnika v posodo, ki stoji pred hišo. Če gre vse narobe, da je npr. toča ali vsi paradižniki na vrtu zbolijo, bo ta pred hišo in napuščem običajno ostal zdrav.

Posoda je stara plastična kad, ki pa je bila letos očitno zadnjič, saj že čisto razpada. Sestava zemlje je takšna, od dna proti vrhu, vse količine so približne. Treba je preizkušat in opazovati.

 Sestava:

·       na dnu je dobrih pet litrov šote

·       nato mešanice zemlje in komposta iz človeškegagnoja v razmerju 1:1 ( skupaj petindvajset litrov)

·       pol litra gnojila Cvetal Agrosol po robu posode (drugo leto brez njega, saj je v pol litra le petintrideset gramov dušika)

·       na koncu po vrhu dodano še pet litrov komposta iz človeškega gnoja

Ker je pod napuščem, ob steni in na južni strani je potrebno paradižnik zalivati, najbolje z deževnico. In kot se vidi na sliki se je počutil zelo dobro in zrasel v višino dva metra, do balkona. Velikost paradižnika je srednja.

Takšen način vzgoje lahko uporabite tudi na balkonu, terasi… samo stopite ven in že imate svež, okusen ter zdrav lasten paradižnik.

Linearni model proti krožnemu

Človeški linearni model razmišljanja, proti, naravnemu krožnemu modelu. 

Narava deluje po krožnem modelu, lep primer je listje na drevesu. Spomladi na drevesu zraste novo listje, ki opravlja svojo nalogo vse do jeseni. Takrat drevesa odvržejo liste, ki postane hrana za talne organizme, čez zimo se spremenijo v humus, katerega drevo spomladi ponovno uporabi za izdelavo novega listja.

Takšen krožni model lahko deluje praktično neskončno dolgo, narava ne pozna odpada, prej ali slej se uporabi vse.

Medtem, ko je človek uporabil linearni (enosmeren) način razmišljanja, ki je temeljil na preprosti logiki, vzameš-narediš-odvržeš. Ko zmanjka, ponoviš model, vse dokler se pojavi težava, da nimaš več od nikoder vzeti, hkrati te začne tepsti po glavi kam odvreči.

Sedaj smo prišli, do točke, ko bomo morali spremeniti naš enosmerni (linearni) način razmišljanja in ga prilagoditi krožnemu. 

Tri delni kompostno straniščni sistem je lep primer, krožnega modela, kjer se ne proizvaja odpad in lahko traja neskončno dolgo.

  

Viri:
Kako uspešno termofilno (vroče) kompostirati na domačem dvorišču, naravni krožni model - kompostiranjecloveskegagnoja.com
- steadystate.org
- www.ellenmacarthurfoundation.org/circular-economy
- www.humanurehandbook.com 

Predavanje petek 10.8.2012

V petek 10.8.12 bom imel predavanje kako lahko uspešno kompostiramo človeški gnoj, brez ločevanja blata in urina z vsemi kuhinjskimi ostanki, kamor spadajo tudi masti, olja, meso, ribe, mleko, mokri kuhinjski ostanki… 

Človeški gnoj kompostiramo sedaj že 3 leta, zreli kompost pa uporabljamo predvsem na zelenjavnem vrtu, in ja, vsi smo še živi in zdravi ;-) Stranišče je v kopalnici na toplem in ne smrdi ter nima nobenih zračnikov.

na lokaciji »STARA ŠOLA« - Velika Pirešica 1, Žalec Petek, 10. avgust 2012 ZDRAVJE, NOVA ZNANJA, – modra dvorana 18:00– 19:00  Termofilno (vroče) kompostiranje na domačem dvorišču Kako se bomo znašli, če ne bo več mogoča uporaba sodobnih stranišč? Postavitev notranjega kompostnega stranišča. Varno kompostiranje “človeškega gnoja” brez smradu, skupaj z vsemi kuhinjskimi ostanki.

Doma kompostiramo že dolgo, vendar nikoli nisem bil povsem zadovoljen, ker pri neprekinjenem kompostiranju, kjer se material dodaja (običajno) vsak teden, se zelo težko vzpostavi termofilna (vroča) faza.

S tridelnim kompostno straniščnim sistemom, sem prihranil pri vodi, in pridobil okrog 1m³ (1000 litrov) odličnega komposta. Brez elektrike, brez tehnologije, brez odpada in brez smradu. Več na predavanju, kjer bom predstavil tudi svoje izkušnje.

Kako veš da je kompost varen?

Temperatura, čas, biološka raznolikost, antibiotiki, tekmovanje, oviranje.

Pogosto vprašanje je, “Kako veš, da so bili vsi deli komposta izpostavljeni dovolj visoki temperaturi, da je ubila vse patogene organizme? “ Odgovor bi moral biti očiten: ne veš. Nikoli ne boš. Razen, seveda, če boš pregledal vsak kubični centimeter svojega komposta za patogenimi mikroorganizmi v laboratoriju. Kar bi verjetno prišlo par tisoč evrov  in pridelal najdražji kompost v zgodovini.

Vendar ni samo vročina komposta tista, ki povzroči uničenje človeških, živalskih in rastlinskih patogenih organizmov, ampak je kombinacija več faktorjev, vključno z:

·        tekmovanje za hrano med kompostnimi mikroorganizmi

·        oviranje in nasprotovanje med kompostnimi mikroorganizmi

·        poraba med kompostnimi mikroorganizmi

·        biološka toplota, proizvedena od kompostnih mikroorganizmov, in

·        antibiotiki, proizvedeni od kompostnih mikroorganizmov

Na primer, ko so bakterije gojili v inkubatorju pri 50°C brez komposta in posebej v kompostu pri 50°C, so v kompostu umrle že po 7 dneh, toda v inkubatorju so živele 17 dni. To nakazuje, da ni samo temperatura odločilna, ki določa o smrti patogene bakterije. Ostali faktorji, ki so navedeni prej nedvomno vplivajo na sposobnost preživetja ne-domorodnih mikroorganizmov, kot so človeški patogeni organizmi v kompostnem kupu.

Ti faktorji zahtevajo kolikor je mogoče veliko in raznoliko populacijo, ki se najbolje dosežejo pri temperaturah pod 60°C. Eden izmed raziskovalec navaja, da »je bilo zapaženo pomembno zmanjšanje števila patogenih organizmov v kompostu, ki ni presegel temperature 40°C« Ni dvoma, da vročina ki jo proizvedejo termofilne bakterije uniči patogene mikroorganizme, viruse, bakterije, praživali, (protozoa), gliste in jajčeca, ki bi mogoče bili v človeškem gnoju.

Temperatura pri 50°C, če se obdrži štiriindvajset ur, je dovolj da ubije vse patogene organizme, nižja temperatura bo rabila več časa.Temperatura pri 46°C bo rabila cel teden, da uniči vse patogene organizme, višja temperatura bo mogoče rabile le nekaj minut. Nekateri raziskovalci poudarjajo, da bodo vsi patogeni organizmi umrli pri temperaturi okolice (normalna temperatura zraka), če se le pusti dovolj časa.

  

Ko sta Westerberg in Wiley kompostirala blato iz čistilnih naprav, katero sta cepila z polio virusom, Salomnelo, jajčeca glist, in Candida albicans, sta ugotovila da je v kompostu, ki je imel tri dni temperaturo 47-55°C, je uničil vse te patogene organizme. 

Ta pojav je bil potrjen tudi od drugih raziskovalcev, vključno z Gotaas-om, ki navaja, da patogeni organizmi ne morejo preživeti temperatur 55-60°C več kot trideset minut do ene ure. Prvi cilj kompostiranja človeškega gnoja, bi torej moral biti narediti takšen kup, ki se bo segrel dovolj, da uniči vse patogene organizme, ki bi se mogoče našli  v gnoju.

NI SAMO TEMPERATURA

Vseeno, temperatura v kompostu je previsoko hvaljena lastnost komposta, ki je včasih preveč napihnjena. Ljudje lahko verjamejo, da je temperatura komposta edina ki lahko uniči patogene organizme, torej bodo hoteli, da je njihov kompost vroč kolikor je le lahko. To je pomota. Dejstvo je, da je kompost lahko prevroč, in ko je, uniči biološko raznovrstnost mikrobiološke skupnosti. 

Kot en raziskovalec navaja, »Raziskovalci so pokazali, da temperatura ni edini mehanizem vpleten v uničenje patogenih organizmov, in da višja temperatura kot je potrebna lahko v resnici naredi pregrado do uspešne sanitacije pod določenimi pogoji«. Mogoče lahko le ena vrsta (Bacillus stearothermophilus) prevladuje v kompostu med stopnjo velike vročine, in tako izžene ali uniči ostale prebivalce komposta, kar vključuje glive in aktinomicine, kakor večje organizme, katere lahko celo vidiš.

Kompost, ki je prevroč lahko uniči svojo lastno biološko skupnost in zapusti maso organskega materiala, ki se mora znova poseliti, z namenom da se nadaljuje potreben razkroj organske materije v humus. Večja verjetnost je, da bodo takšen steriliziran kompost naselile nezaželene bakterije, kot je Salomenela.

Raziskovalci so pokazali, da biološka raznovrstnost komposta deluje kot pregrada, da bi ga poselile takšne neželene bakterije kot je Salomonela. V odsotnosti biološke raznovrstnosti »prvotne flore«, kar se zgodi pri sterilizaciji zaradi prevelike vročine, se lahko Salmonela razraste.

Biološka raznovrstnost komposta je tudi pomembna, ker pomaga pri razkroju organskega materiala. Na primer, pri visoki temperaturi 80°C, se v treh tednih razkroji le 10% blata iz čistilne naprave, medtem ko se pri 50-60°C, 40% blata razkroji le v sedmih dneh.

 BIOLOŠKA RAZNOLIKOST in ANTIBIOTIKI

Nižje temperature očitno dovoljujejo bogatejšo raznolikost živih bitij, kar ima za posledico hitrejši razkroj organske materije. Eden raziskovalec navaja, da se optimalni razkroj izvaja pri temperaturah med 55-59°C in optimalna termofilna dejavnost pri 55°C, obe temperaturi sta enaki temperaturam za uničenje patogenih organizmov. Vendar, študija opravljena leta 1955 na Michiganski Državni Univerzi nakazuje, da se optimalen razkroj dogaja še pri nižjih temperaturah, pri 45°C.

Še eden raziskovalec trdi, da se največji razkroj dogaja med 45-55°C, medtem ko največja mikrobiološka raznovrstnost zahteva temperature med 34-45°C. Očitno še je vedno nekaj prostora v teh ocenah, saj znanost »kompostnega poljedelstva« sedaj še ni tako natančna. Višek toplote, vseeno ni prevelika skrb domačih komposterjev.

Nekateri termofilni aktinomicini, kakor tudi mezofilne bakterije, proizvajajo antibiotike ki kažejo precejšno učinkovitost proti ostalim bakterijam in vendar kažejo nizko stopnjo škodljivosti, ko so se testirali na miših. Vse do ene polovice termofilnih sojev lahko proizvede antimikrobne sestavine, nekatere od teh so se pokazale učinkovite proti E.coli in Salomoneli.

En termofilni soj z optimalno rastjo pri 50°C proizvede snov, ki bo »pomembno pomagala pri zdravljenju okužene površinske rane v kliničnih testih na človeških osebkih. Produkt(i) so tudi spodbudili rast različnih celičnih tipov, vključno z različnimi živalskimi in rastlinskimi kulturami tkiv in enoceličnih alg.« 

Proizvodnja antibiotikov od strani kompostnih mikroorganizmov teoretično pomagajo v uničenju človeških patogenih organizmov, ki bi mogoče lahko obstajali v organskem materialu pred kompostiranjem.

 

Tudi če vsak košček kompostnega materiala ni podvržen visoki notranji toploti kompostnega kupa, kljub vsemu postopek termofilnega kompostiranja ogromno pripomore k ustvarjanju higieničnega organskega materiala. Ali z besedami ene skupine kompostnih profesionalcev, »Visoke temperature, ki se dosežejo med kompostiranjem, pomagajo s tekmovanjem in antagonizmom (nasprotovanjem) med mikroorganizmi [t.i. biološka raznolikost] zmanjšajo precej število rastlinskih in živalskih patogenih organizmov. Medtem, ko nekateri odporni patogeni organizmi lahko preživijo in se preostali držijo v hladnejšem delu kupa, vendar je nevarnost za bolezen močno zmanjšana.«

ORGANIZMI DOBRI, SLABI

Če imajo domači komposterji dvome o obstoju patogenih organizmov  v njihovem kompostu iz človeškega gnoja, ga lahko on/ona uporabi za okrasni vrt namesto za pridelavo hrane. Na kompostu iz človeškega gnoja lahko zrastejo čudovite grede rož, grmov ali dreves. 

Nadalje, patogeni organizmi še naprej umirajo, tudi potem ko se kompost doda v zemljo, kar ni presenetljivo, saj imajo človeški patogeni organizmi raje toplo in vlažno okolje človeškega telesa. Kot pravijo raziskovalci Svetovne Banke »celo patogeni organizmi, ki ostanejo v kompostu, izginejo hitro v zemlji.« [Kompostiranje Nočne Zemlje - Night Soil Composting, 1981]. Na koncu, kompost se lahko testira na patogene v laboratoriju.

Nekateri pravijo, da je nekaj patogenih organizmov v zemlji ali kompostu v redu. »Še en vidik, ki ga dosti ljudi ne vidi je, da ne kompost in ne zemlja nista brez patogenih organizmov. V resnici si ne želiš popolnoma brez patogenih organizmov, zato ker vedno hočeš da ima obrambni sistem na čem vaditi. Torej je majhno število organizmov, ki povzročajo bolezni želeno. Toda to je to.«   

Patogeni organizmi imajo »minimalno dozo za okužbo« kar niha od enega tipa patogena do drugega, kar pomeni da je potrebno določeno število patogenih organizmov, da se začne okužba.

Ideja, da mora biti kompost sterilen je torej napačna. Mora biti sanitaren (higieničen), kar pomeni da mora biti populacija patogenih organizmov močno oslabljena, zmanjšana ali uničena.

V resničnosti, povprečen domači komposter običajno ve, če je njegova družina zdrava ali ne. Zdrave družine imajo le malo skrbi, in so lahko prepričani da je varno vrnit njihov termofilni kompost zemlji, če upoštevajo preprosta navodila v knjigi Humanure Handbook, glede temperature in zadrževalnega časa. 

Po drugi strani, bodo vedno ljudje ki so fekofobi in ne bodo nikoli prepričani, da je kompost iz človeškega gnoja varen. Ti ljudje verjetno ne bodo nikoli kompostirali svojega človeškega gnoja, torej… komu mar?

Vir:
humanurehandbook.com
kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Slika zrelega komposta iz človeškega gnoja

Ker se marsikdo sprašuje kako izgleda zreli kompost iz človeškega gnoja, sem na oblačen dan slikal kupček komposta.

Kompost seveda ne vsebuje le človeškega gnoja, tega je v mojem primeru okrog 60%, ostalo so vsi organski ostanki, ki se naberejo doma in na vrtu, katere le damo v kompost brez drobljenja, mletja ali kakšne predhodne obdelave, vključno z prepovedanimi ostanki, kot so ribe, meso, olja…

Spodaj je slika na belem papirju v oblačnem vremenu. Glive, mikroorganizmi, deževniki… so razgradili vse kar je romalo v kompost. In na koncu ne izgleda nič posebnega, kot kupček zemlje, bogatega s humusom.

Še za primerjavo kompost na tleh.

In v kompostniku.

kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Samotarske čebele – izdelajte gnezdilnico

V Sloveniji smo doslej našli 560 vrst divjih čebel in so zelo pomembne pri opraševanju. Njihova prisotnost na vrtu je tudi dober pokazatelj čistosti okolja. Z malo truda jih lahko privabite.

Sam sem preprosto narezal bambusove palice na manjše kose in jih postavil, kar sem imel pri roki. V prvem primeru ogrodje majhne preše in staro zanič vedro. Vse skupaj zaščitil pred dežjem in utrdil z posušeno travo. V obeh primerih so se naselile.

Večina vrst živi samotarsko. Vsaka samica sama pripravi gnezdo in poskrbi za hrano svojega potomstva. Mnoge samotarske čebele nabirajo le pelod ene same rastlinske vrste ali nekaj sorodnih rastlin.

Čebele gnezdijo na različne načine. Mnoge skopljejo rove v tla, druge pa poiščejo primerne luknje v lesu, denimo zapuščene rove lesovrtih hroščev, razpoke med kamenjem ali votla rastlinska stebla.

Naravovarstvenik Ivan Esenko na spodnji video povezavi pokaže kako za njih na sila preprost način izdelamo gnezdilnice iz opeke,  trsja in lesa.

Video: kako na preprost način izdelamo gnezdilnice zasamotarske čebele

Tudi prazne polžje hišice so lahko dom. Rdečedlake dišavke (Osmia rufohirta) si za gnezdo izberejo prazno polžjo hišico. Znotraj jo obložijo s kašo iz zgrizenega listja, s katero označijo tudi zunanjost hišice. Nato vanjo znosijo pelod in medičino, odložijo jajčece in gnezdo zaprejo z zgrizenim listjem in peskom. Hišico nato odkotalijo med rastlinje, kjer jo dobro skrijejo.

Vir:

http://www2.pms-lj.si/andrej/cebele.htm

http://dominvrt.si/clanek/rubrika/moj-projekt/video-koristne-cebele-ki-ne-nabirajo-medu.html

Mrzla zima – vroč kompost

Pri zunaj mrzlih -8°C v kompostu vročih 53°C

Kljub mrzlim dnevom pod ničlo, ki so se začeli 25.1.2012 in vztrajali do 16.2.2012, torej kar dobri 2/3 meseca, je kompost s človeškim gnojem držal visoko temperaturo. 

Spodaj na sliki sta dva termometra, zgornji meri zunanjo temp. in kaže -8°C, drugi kompostni termometer na globini 50 cm, kaže v kompostu 128°F (53°C).

Tako izgleda kompost na ta dan, 11 februarja, desno zgoraj na sliki se vidi luknja kjer je topel zrak našel pot ven.

Temperature pod ničlo so se začele proti koncu januarja in so vztrajali že 18 dni kot sem posnel te fotografije. Spodnja rdeča črta kaže zunanjo temperaturo.

Takšne temperature domači komposterji običajno dosežemo le pri istočasnem kompostiranju, medtem ko pri neprekinjenem kompostiranju zelo težko, saj rabimo stalen vir gnoja.

Kar pa pri kompostiranju človeškega gnoja ni problem, saj mi temperatura na globini v 50 cm (toliko je dolg kompostni termometer) celo zimo nikoli ni padla pod 50°C.

Slovar:

Istočasno kompostiranje: kup je narejen iz zbranega materiala, ki ga uporabimo istočasno, da naredimo kompostni kup naenkrat. To delajo poklicni komposterji – pripeljejo tovornjak bioloških ostankov in naredijo en velik kompostni kup.

Neprekinjeno kompostiranje: domači komposterji, še posebej komposterji človeškega gnoja, pridobivajo organske ostanke dnevno, malo po malo in zelo redko, če sploh kdaj, velike količine. Potemtakem, pri neprekinjenem kompostiranju dodajajo material na kompost neprekinjeno, običajno dodajo svež material na vrh kupa.

KompostiranjeČloveskegaGnoja.com  - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Bio-dinamični vegetabilni preparati

Primerjava med učinkovitostjo bio-dinamičnih preparatov v živalskih ali rastlinskih ovojnicah

Preparati v bio-dinamičnem kmetijstvu so zelo pomembni, saj pomagajo zdraviti škodo, ki jo človek naredil v zadnjih desetletjih zemlji in rastlinam. Za ovojnice v katerih zorijo preparati so se stalno uporabljale živali, vendar od pojava BSE-ja (nore krave) in drugih boleznih so se pojavile težave pri oskrbi živalskih ovojnic.

Tako so raziskali, če bi se lahko uporabilo kaj drugega, in prišli do ugotovitve, da bi to bil lahko kambij vej dreves.

Sloj kambija pod lubjem je zelo tanek in s prostim očesom ga ne moremo videti. Na spodnji sliki: prerez hrastovega debla, se ga vidi kot rahlo, komaj vidno,  temnejšo črto med živim delom lubja in beljavo. Kljub svoji tankosti, pa je to eden najbolj živih predelov drevesa.

In ker vsako drevo predstavlja določen planet. So, da bi ugotovili kako novi preparati vplivajo na kompost v katerem zorijo, naredili leta 2004 poizkus.

Štirje diagrami spodaj prikazujejo primerjavo med komposti, prepariranimi s preparati izdelanimi v živalskih ovojnicah in v drevesnih deblih (vegetabilni preparati).

Iz diagramov je razvidno, da je kompost iz govejega gnoja in prav tako kompost iz konjskega gnoja, ki sta bila preparirana z vegetabilnimi kompostnimi preparati dosegata najvišje pridelke.

Vir:

Setveni priročnik 2009, Maria Thun in Matthias K. Thun, stran 60-63

Kompost brani rastline pred boleznimi

Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode.

Kompostni postopek lahko uniči mnogo rastlinskih škodljivcev. Zaradi tega, bi morale biti  bolne rastline termofilno kompostirane, namesto da se vrnejo na zemljo, kjer se bolezen ponovi. Koristni mikroorganizmi v termofilnem kompostu ovirajo, neposredno tekmujejo z, ali ubijajo organizme, ki povzročajo bolezni v rastlinah. Rastlinske patogene tudi jedo mikročlenonožci kot so pršice in skakači , ki se najdejo v kompostu.

Kompostni mikroorganizmi lahko proizvedejo antibiotike, ki zatrejo rastlinske bolezni. Kompost dodan zemlji lahko aktivira gene v rastlini, ki povečajo odpornost na bolezni, in jih tako bolje pripravi na obrambo pred rastlinskimi patogeni. Sistemsko pridobljena odpornost, ki jo povzroči kompost dodan zemlji, omogoči rastlinam odpornost na posledice bolezni kot je koreninska gniloba pri kumarah.

Preizkusi so pokazali, da ko je samo del korenin v izboljšani zemlji z kompostom, medtem ko so ostale korenine v bolni zemlji, še vedno lahko vsa rastlina pridobi odpornost na bolezen. Raziskave so pokazale, da se kompost bori tudi proti ovenitvi čilija (Phytophthora) in zatira pepelnato belo rjo na fižolu, (Rhizoctonia) koreninsko gnilobo pri črnem fižolu.

Zdaj je priznano da je lahko kontroliranje koreninske gnilobe z kompostom učinkovito kakor z sintetičnimi fungicidi. Le majhen del kompostnih mikroorganizmov lahko sproži odpornost na bolezni pri rastlinah, kar znova poudari pomembnost bioraznolikosti v kompostu.

Raziskave od Harry Hoitinka nakazujejo, da je kompost zaviral rast mikroorganizmov v rastlinjakov, ki povzročajo bolezni v zemlji. Leta 1987 je on in njegova ekipa znanstvenikov jasno pokazala da lahko kompost zmanjša ali zatre rastlinske bolezni, ki jih povzročajo trije smrtonosni mikroorganizmi Phytophtora, Pythium in Fusarium.

Pridelovalci, ki so uporabljali ta kompost pri sajenju, so zmanjšali izgubo pridelka od 25-75% do 1% brez uporabe fungicidov. Študija kaže, da sterilna zemlja lahko nudi idealne pogoje za mikroorganizme ki povzročajo rastlinske bolezni. Medtem, ko bo zemlja bogata z raznolikimi mikroorganizmi, kakor se najdejo v kompostu, neprimerna za širjenje bolezenskih organizmov.

V resnici, je tudi kompostni čaj pokazal lastnosti zmanjševanja bolezni pri rastlinah. Kompostni čaj je narejen z namakanjem zrelega, toda ne preveč zrelega komposta v vodi od tri do dvajset dni. Čaj se potem filtrira in razprši nerazredčen po rastlinah, s tem prekrije liste s kolonijami bakterij. Ko se razprši po semenih rdečega bora, na primer, se rja močno zmanjša. Gliva, ki povzroča oidij  (Uncinula necator) na grozdju je bila učinkovito zatrta z kompostnim čajem, ki je bil narejen iz komposta govejega gnoja.

»Kompostni čaji se razpršijo na pridelke, da prekrijejo površino listov in v resnici zasedejo prostor, ki bi ga lahko kolonizirali patogeni organizmi,« navaja en raziskovalec, ki dodaja, »Na rastlini je omejeno število mest, kjer lahko bolezenski patogeni okužijo rastlino, in če ta mesta zasedajo koristne bakterije in glive, bodo pridelki odporni na infekcije.«

Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode. Kompost kot »biopesticid« postaja vedno bolj učinkovita alternativa kemičnim ubijalcem žuželk.

Ti »načrtovani komposti« so narejeni z dodajanjem mikroorganizmov, ki ubijajo škodljivce, končni kompost ima posebne lastnosti uničevanja škodljivcev. Biopesticidi se morajo registrirati pri državnem uradu U.S. EPA in gredo pod enako proceduro testiranja kot kemični, da se ugotovi njihova učinkovitost in varnost.

In končno, kompost uniči seme plevela. Raziskovalci so opazovali, da po treh dneh v kompostu pri 55°C, so vsa semena osmih vrst bila uničena.

Vir:

humanurehandbook.com

kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Lojne pogače za ptice - hranjenje ptic pozimi

Kako izdelati vegansko lojno pogačo v 4 preprostih korakih.    

Lojna pogača za ptice je naravna in jo je preprosto izdelati, ker je veganska za njo potrebujete:

 ￭ 250g kokosove masti in 250g arašidovega masla brez soli,
￭ različno hrano: 300g zmlete ovsene kosmiče, 300g koruzni zdrob, 200g mlete mandlje,
￭ modele, žico in lesene palčke, si pripravimo naprej, kako klikni tukaj.   

1. Stopimo mast

Kokosovo mast dobiš v vsaki trgovini. Arašidovo maslo mora biti brez soli. Oboje daš skupaj v posodo in stopiš na malem ognju, vmes mešaš, da se dobro zmešata.

Ptice obožujejo arašidovo maslo brez soli, saj ima skoraj enako sestavo kot sončnična semena, za katere vemo da jih ptice ljubijo.

 

2. Zmešamo mast in hrano

Ločeno v drugi posodi zmešaj vso hrano skupaj, zmlete ovsene kosmiče, koruzni zdrob, polnozrnato moko, mlete mandlje.

Ovsene kosmiče zmelješ v kavnem mlinčku, da se bodo bolje napili masti.

 

Sedaj vso zmešano hrano dodaj v mast ali mast nalij v posodo k hrani, kar ti bolje ustreza.

Zmešaj vse skupaj, dokler ni nobenih suhih mest. Po potrebi dodaj koruzni zdrob ali/in zmlete ovsene kosmiče ali/in polnozrnato moko, da postane zmes gosta, kompaktna. Ko se ohlaja večkrat zmešaj, ko postane bolj gosta sledi...

3. Polnjenje modelov

Modele si pripraviš prej, kako izdelamo, klikni tukaj.

Modele na dnu preluknjaš  in skozi odprtino (ki naj ne bo prevelika) napelješ leseno palčko, tako da na koncu del le-te štrli iz pogače (spodaj in zgoraj) in omogoča pticam boljši oprijem pri hranjenju. Skozi leseno palčko izvrtaš majhno luknjo skozi katero napelješ žico in jo potem preprosto obesiš na vejo (prva spodnja slika).

Modele daš v kozarce, tako imaš proste roke za polnjenje. Ko so modeli polni, jih postavi v drug plastičen kozarec (da bodo stali pokončno), ter jih daj takoj v zamrzovalnik (druga spodnja slika).

4. Jemanje iz modelov in obešanje

Veganske lojne pogače drugi dan vzameš iz lončka tako, da segreješ vodo, dno modela namočiš v toplo vodo za slabo minuto in jih spraviš ven, gredo brez problema. Če slučajno noče ven, namočiš nož v vročo vodo in greš okrog pogače. Nato jih daš nazaj v zamrzovalnik, dokler jih ne obesiš zunaj.

Veganske lojne pogače ptice naravnost obožujejo in so v mrzlem vremenu izjemno obiskane, praktično čez dan je nenehno nekdo na njej sinice, plavčki ali vrabci.

Seveda prihaja do sporov med pticami, zato je bolje narediti več pogač, napolniš lonček do polovice, tako jih lahko obesiš več in ni takšne gneče, kot če je en ali dva.

       

￭ Če vas zanima več o veganstvu 

   https://www.tiny.cc/veganstvo

￭ Slikanica o rastlinski prehrani, preprosto razumljiva

   https://www.drmcdougall.com/pdf/dr-mcdougalls-cpb-slovenian.pdf

p.s. besedno zvezo 'veganska in lojna' sem uporabil samo zaradi boljše pozicije pri iskanju v Googlu, beseda je oksimoron, bistroumni nesmisel, kot npr. humani zakol, ne obstaja.

p.p.s. arašidovo maslo brez soli dobiš v specializirani trgovinah kot je maxximumshop ali tudi v običajni trgovini kot je Mercator.